Ilirske province

Glede na to, da je Napoleon resnično premešal karte moči v Evropi, se ni za čudit, da je malo pokukal tudi k nam v slovenske dežele! Potem, ko je zbrcal Avstrijo v peti koalicijski vojni si je umislil, da bo ob Jadranskem morju naredil eno posebno upravno območje. Avstrijcem je tako preprečil, da gredo na počitnice v Dalmacijo! Temu območju se je reklo Ilirske province.

I. KAJ SO ILIRSKE PROVINCE

Ilirske province (Les Provinces Illyriennes) so ime za ozemlje, ki ga je Napoleon v peti koalicijski vojni vzel Avstrijcem. To se je zgodilo s podpisom Schönbrunnskega miru, potem ko jih je razbil v bitki pri Wagramu. Napoleon jih je ustanovil 14. oktobra 1809 in so obstajale do leta 1814. S tem dejanjem je Avstrijcem kratko malo preprečil dostop do Jadranskega morja. Dodatna korist pa je bila še ta, da so se Francozi povezali s starim nasprotnikom Avstrijcev, Osmanskim cesarstvom in navezal trgovske stike. Saj veste, sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj.

Ilirske province so obsegale zahodni del današnje Koroške, Kranjsko, Hrvaško in Vojno krajino jugozahodno od Save, Goriško, Trst, beneško Istro, Dalmacijo do Boke Kotorske in ozemlje Dubrovniške republike. Skupno so obsegale 55.000 km² veliko ozemlje in imele okoli 1,5 milijona prebivalcev. Njihov sedež je bil v Ljubljani Kasneje, leta 1810, se je ozemlje provinc še povečalo. Takrat so jim priključili še vzhodno Tirolsko z Lienzem. Potem so 1811 še malo popravili mejo in to je bilo potem to.

Province so skupno vodili štirje guvernerji. Najpomembnejši je bil Auguste de Marmont (1809 – 1811). On je izpeljal večino Napoleonovih reform v provincah. Nasledili so ga Henri Bertrand (1811 – 1812), Jean-Andoche Junot (1812 – 1813) in Joseph Fouche (1813 – 1814).

II. POMEN ILIRSKIH PROVINC ZA SLOVENCE

Po ustanovitvi Ilirskih provinc so bili Slovenci naenkrat razdeljeni v tri države. Tam nekje 1811 je bilo v provincah Kranjska, Koroška in Istra okoli 625.000 Slovencev.

Ko so Francozi prikorakali sem jim večina ljudi ni bila naklonjena. Med vojaško okupacijo leta 1809 so tako izkoriščali kmete, da jim je prekipelo in so se jim uprli. Kar neugodno, da jih najštevilčnejši sloj slovenskega prebivalstva ni prenesel. No, naposled so se umirili, ampak so se 1811 ponovno začeli upirati. To se je potem vleklo do konca Ilirskih provinc in zmes preraslo že skoraj v prave kmečke upore. Do tega je v glavnem prišlo zaradi davkov, ki so jih ljudem nabili Francozi. Ne smemo pa tudi pozabiti, da je še vedno veljala celinska zapora Evrope (prepoved trgovanja z Anglijo). To je povzročilo gospodarske težave. Potem so še slovenski fantje morali v francosko vojsko in smo dobili solato. Saj ni čuda, da so bili ljudje nezadovoljni.

Francoske reforme

Vseeno pa je potrebno povedati, da ni bilo vse negativno. Francozi so v Ilirskih provincah namreč vpeljali nekatere reforme po vzoru francoske revolucije. Na kratko povedano so naredili sledeče:

• Fevdalne obveznosti podložnikov so se zmanjšale in fevdalci več niso imeli sodne oblasti nad kmeti. Vseeno pa Francozi niso odpravili fevdalizma.
• Vsi državljani so bili enakopravni pred zakonom.
• Francozi so posodobili uradniško upravo.
• Cehi so bili odpravljeni in Napoleon je uvedel gospodarsko svobodo.
• Tako kot v Franciji je bila tudi v Ilirskih provincah vpeljana civilna poroka. Odpravljeni so bili mnogi cerkveni prazniki in Cerkev je izgubila nadzor nad šolstvom.
• Uvedena je bila štirirazredna državna osnovna šola in slovenščina je postala učni jezik na osnovnih šolah in nižjih gimnazijah.
• Uradni jezik v provincah je bil francoščina. Vseeno pa so Francozi zakone izdajali v slovenščini. 
• Reformirali so davčno politiko, saj so jo poenotili. Prav tako so Francozi odpravili določene davčne privilegije.

Ilirske province so v bistvu postale nekakšna »nova država«. Francozi so s temi reformami namreč zelo posegli v stari sistem. To je bila premišljena poteza, saj so želeli odrezati vezi z avstrijskim sistemom. Škoda, da so več obljubljali kot naredili. Najbrž se v nasprotnem primeru narod ne bi toliko upiral ampak, kdo bi razumel…

Francozom je ratalo nekaj zgodovinskega

V glavnem, Ilirske province so imele zelo velik pomen za slovensko zgodovino. Končno se je začela bolj uporabljati slovenščina. Povrh je ratalo združiti slovenske dežele (čeprav je to uspelo samo po slučaju) in s tem je prišlo do krepitve slovenske nacionalne zavesti. Prav zaradi vsega tega so nekateri slovenski izobraženci Francoze pozdravljali. To je bil na primer Valentin Vodnik. On je predvsem v novem šolskem sistemu videl veliko pozitivnega. Tip je bil tako navdušen, da je celo spisal pesem z naslovom »Ilirija oživljena«. Zaradi tega ga je avstrijska oblast kasneje imela malce bolj pod drobnogledom.

Potem, ko je leta 1813 vajeti ponovno vzela v roke Avstrija, so na brzino odpravili veliko francoskih reform. Tako so odpravili slovenščino kot učni jezik. Obdržali pa so prepoved cehov in to, da fevdalci več ne sodijo svojim podložnikom.

III. KONEC ILIRSKIH PROVINC

Avgusta 1813 so Avstrijci ponovno napovedali vojno Franciji. Takrat je je general Franz Ksaver Tomašić na čelu avstrijskih enot vkorakal v Ilirske province. Takrat so hrvaške enote v francoski vojski prestopile na njegovo stran. Zadar so Avstrijci in Angleži oblegali 34 dni. Potem se je mesto predalo. Medtem so v Dubrovniku kar sami nagnali Francoze in poskušali ponovno ustanoviti Dubrovniško republiko, vendar so jih okupirali Avstrijci.

Kotor so okupirali Črnogorci, ampak ko so se tam prikazali Avstrijci je črnogorski princ predal ozemlje. Po bitki pri Waterlooju 1815 so se iz dalmatinskih otokov umaknili Angleži in jih predali Avstriji. Tako je bilo konec Ilirskih provinc.

Po ponovnem prevzemu oblasti je Avstrija hitro odpravila vse francoske ukrepe, ki bi lahko bili nevarni za stari družbeni red. Med drugim so kmete hitro opomnili, da je fevdalizem še vedno aktualen in je potrebno plačevati davke. Prav tako so na šolskem in cerkvenem področju ponovno uvedli stari red. Francoski zakonik pa je zamenjal avstrijski Obči državljanski zakonik.

In kaj se je zgodilo potem?

Tako je bilo konec Ilirskih provinc, ki so Slovencem pokazale, da ima tudi naš jezik vrednost. Lahko bi rekli, da je Napoleonova doba malo podžgala nacionalna čustva. Potem ko so Avstrijci prišli nazaj in Slovence ponovno potolkli, pa se je to seveda še okrepilo. Potem je ena stvar vodila k drugi in kot bi se obrnil je prišla pomlad narodov. Ampak to je zgodba za kak drug dan.

IN ČAS JE ZA POVZETEK!

Gotovo! In tako kot vedno, OSTANITE RADOVEDNI! Se beremo naslednjič!

Še ostali deli člankov o Napoleonu:

• Napoleon in francoske revolucionarne vojne;
• Tretja koalicijska vojna;
• Četrta koalicijska vojna;
• Peta koalicijska vojna;
• Pohod na Rusijo;
• Šesta koalicijska vojna;
• Sedma koalicijska vojna.

Povzeto po:

• Več avtorjev: Svetovna zgodovina, Cankarjeva založba, Ljubljana 1976;
• Več avtorjev: Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana 1999;
• Jelka Miranda Razpotnik, Anja Plazar, Potujem v preteklost 8, Rokus-Klett, Ljubljana 2020.
• Ilirske province (Wikipedija, RTV365).

About The Author