Prazniki! Juhu, hrana, drevešček, lučke in darila! Tako kot vsako leto bomo v cukeršoku in šniclkomi! Veselo se bom družili in odpirali darila! 1500x bomo slišali eno in isto božično pesem, dokler nam ne bo šla že ven pri ušesih in okrasili bomo drevo. Nekateri pravo drugi pa umetno ampak vsi po istem principu. Gor bomo nametali Po možnosti bomo gor nametali toliko okraskov, da bo kriza! In tako kot vsako leto bo tudi letos to najlepše drevo vseh časov! Ja vsi poznamo te plemenite tradicije. Od kod pa prihajajo? Kaj v bistvu vemo o prazniku, ki obvladuje police trgovin med avgustom in decembrom? Da bomo morda izvedeli še kaj več, je tukaj 25 božičnih dejstev. Za vsak dan od 1. do 25. decembra!
Božično dejstvo 1
Prvo izmed naših 25 božičnih dejstev je samo poimenovanje praznika. Ime božič pri južnih Slovanih pomeni “mali bog”. Za božič so stari Slovani zakurili večji kos lesa in hišnemu bogu darovali hrano in pijačo ter prerokovali. V Sloveniji in na Hrvaškem je bil to živ obred, dokler so še uporabljali odprta ognjišča.
Božično dejstvo 2
Ponekod se za božično-novoletni čas uporablja ime koleda. Ime ponazarja letni cikel. Kolednice so ljudske pesmi, ki jih pojejo koledniki. Ti k hišam prinašajo veselje in varnost. Ponekod so našemljeni kot za pusta. Ta navada je ponekod živa še danes.
Božično dejstvo 3
Mnogo božičnih tradicij ima poganske korenine. Med drugim obstajajo podobnosti z rimskim praznikom Satunalia in nordijskim praznikom Yule.
Mimogrede, Saturnalia je bil starodavni rimski praznik v čast boga Saturna, ki je potekal od 17. decembra do 23. decembra. V okviru praznovanja je potekalo žrtvovanje v Saturnovem templju in zasebno obdarovanje. Aja, pa še cel kup zabav (primernih in neprimernih).
Yule pa je starogermanski praznik povezan, med drugim, z bogom Odinom. Posebej zanimivo je to, da ogromno božičnih tradicij izhaja iz tega praznika, kot na primer okraševanje drevesca, nekateri pa imajo tudi posebno drvo, ki jo zažgejo na božični večer. Slednje pri nas ni razširjeno, najdemo pa to v germanskih deželah.
Božično dejstvo 4
Obstajajo podobnosti med Božičkom in Odinom. Slednji je na noč praznika Yule na svojem konju Sleipniru letel čez nebo, obdaroval dobre in kaznoval slabe.
Božično dejstvo 5
Poljub pod belo omelo ima korenine v nordijski mitologiji. Povezano je z boginjo Frigg in njenim sinom Balderjem, ki ga je omela ubila. Frigg potem prosi ostale bogove, da ga ponovno oživijo. Plača jim s poljubi.
Božično dejstvo 6
Cerkev v Rimu je 25. december kot datum praznovanja božiča določila komaj v 4. stoletju, natančneje 336. Takrat je v rimskem cesarstvu vladal cesar Konstantin, ki je prišel na idejo, da bo krščanstvo postalo državna vera.
Božično dejstvo 7
Med leti 1644 – 1660 je bilo v Angliji praznovanje božiča prepovedano. Parlament je prepoved izdal malo kasneje, leta 1647. Ljudje so bili tako navdušeni nad to prepovedjo, da so izbruhnili protesti. Kljub temu je prepoved veljala 13 let, dokler kralj Karel II. ni razveljavil vse “protibožične” ukrepe. No, prepoved je bila na papirju, koliko so se je ljudje držali v praksi, pa si lahko mislite.
Božično dejstvo 8
Izvor božičnega drevesa izhaja iz poganskih tradicij čaščenja dreves.
Božično dejstvo 9
Na začetku bi naj kristjani okraševali listavce (hrast). Šele sv. Bonifacij bi naj v 7. stoletju okrasil jelko.
Božično dejstvo 10
Božično drevo, kot ga poznamo danes, se je prvo pojavilo v Nemčiji v 16. stoletju, natančneje leta 1576 v Truckheimu v Alzaciji. To je bil takrat del Nemčije, danes pa je to v Franciji.
Božično dejstvo 11
Nemški pivovar Peter Luelsdorf, je leta 1845 v svoji pivovarni v Ljubljani postavil prvo sodobno okrašeno božično drevesce na Slovenskem.
Božično dejstvo 12
Božiček (Santa Claus) in Miklavž temeljita na svetem Nikolaju. On je bil krščanski škof, ki je živel na območju današnje Turčije.
Božično dejstvo 13
Sodobna podoba Božička ima začetek v letu 1804. Izdelal ga je član newyorškega zgodovinskega društva John Pintard, ki je iz lesa izrezljal podobo sv. Nikolaja.
Božično dejstvo 14
Lik Božička je sprva imel modro-belo-zeleno opravo. Rdeča obleka, ki jo poznamo danes pa izhaja iz oglasa Coca-cole iz 1930ih.
Božično dejstvo 15
Vsem znana podoba, kako Božiček leti čez nebo na saneh, se je začela 1819. Zamislil si jo je Washington Irving (avtor Brezglavega jezdeca).
Božično dejstvo 16
Originalen naslov pesmi “Sveta noč” je “Stille Nacht”. Prvič so jo zapeli v Oberndorfu pri Salzburgu 24. decembra 1818. Avtor besedila je duhovnik Joseph Mohr, avtor glasbe pa Franc Xaver Gruber. Melodijo si je izposodil od Mozarta in jo zaigral na kitaro, ker so jo želeli zaigrati ob koncu maše pred jaslicami. Orgle bi bilo malo težko tja vlačit.
Mimogrede, pesem je poslovenil Jakob Aljaž. Prvič pa so jo zapeli leta 1871 v Tržiču.
Božično dejstvo 17
Guinnessov rekord za najbolje prodajan božični hit na svetu je “White Christmas“ Binga Crosbya iz leta 1942. Z njo je 11 tednov zasedal prvo mesto lestvice Billboard Hot 100. Pesem je napisal Irving Berlin za glasbeni film Holiday Inn, ki je izšel istega leta.
Božično dejstvo 18
Avtor glasbe za balet Hrestač je Peter Iljič Čajkovski. Za mnoge je ogled te predstave sestavni del božiča. Prvič so balet uprizorili 18. decembra 1892.
Božično dejstvo 19
Naših 25 božičnih dejstev ne bi bilo popolnih, če ne bi omenili pesmi, ki decembra ugrabi večino radijskih postaj. Pesem “All I Want for Christmas is You”, ki jo izvaja Mariah Carey drži Guinnessov rekord za praznično pesem, ki je bila najvišje uvrščena na glasbenih lestvicah.
Božično dejstvo 20
Jelenček Rudolf je nastal kot marketinška poteza veleblagovnice Montgomery Ward leta 1939. Izmislil si ga je Robert L. May.
Božično dejstvo 21
Snežko snežak (Frosty the Snowman) se je prvič pojavil leta 1890 v reklami za viski. Tale snežak je pa res zaslovel s pesmijo, ki sta jo napisala Walter Rollins in Steve Nelson. Pesem so prvič posneli Gene Autry in Cass Country Boys leta 1950.
Božično dejstvo 22
Prve žive jaslice segajo v leto 1223/1224. Postavil jih je sv. Frančišek Asiški v Grecciu prikazal Kristusovo rojstvo.
Božično dejstvo 23
Prve jaslice na Slovenskem so leta 1644 v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani postavili jezuiti.
Božično dejstvo 24
Izumitelj natisnjenega adventnega koledarja je Nemec Gerhard Lang. Inspirirala ga je njegova mama, ki mu je na karton nalepila 24 sličic.
To je bilo 25 božičnih dejstev. In božično dejstvo 25? Božič je čas za druženje z ljudmi, ki jih imamo najraje. Čas da podarimo nasmeh in toplino. Zaradi tega vam tudi izi zgodovina želi vesele božične praznike! Preživite jih mirno in sproščeno. Predvsem pa OSTANITE RADOVEDNI! Se beremo naslednjič!
About The Author
Pozdravljeni!
Super je bila tale vaša zamisel, objavljati o zgodovini na ta način. Stran sem odkrila čisto po naklučju, in zanimivo, zgodovina me je navdušila, ko se učim skupaj s svojim sinom, ki mu je zgodovina čisto preveč dolgočasna in suhoparna. A vedno pravim, vse je dovisno od učitelja! Lahko zapišem le, BRAVO! Super vas je brati.
Pišem pa vam še, da vas popravim v Božičnem dejstvu 3. ;))) No to, da zažiganje lesa pri nas ni aktualno ne drži popolnoma. Po krščanski navadi, se še vedno zažiga lesna smola in določen les kot so brin, vrba, cipresa, rožmarin ( vse vejice, ki lepo dišijo) v kaki manjši posodi in se potem z dimom in dišavami opravi blagoslov doma skupaj z molitvijo. Prepričana sem, da to poznate. Menim pa, da je ta ritual le izpeljava tega, kar ste opisali. Z veseljem se učimo od vas in hvala, da ste vse tole ustvarili! Lp, Ana Božnar
Pozdravljeni, najlepša hvala za prijazne besede in seveda za dopolnitev božičnega dejstva. Sem zelo vesel, da vam vsebina koristi. To mi daje velik zagon. Vabljeni tudi, da si pogledate vsebino na socialnih omrežjih (trenutno so tam čisto sveže božične zanimivosti). Vam in vsem vašim želim lepe praznike! Lp, Aleksander