Vsi poznamo vikinge. Strašne bojevnike s severa, ki so sejali strah in trepet po Britanskem otočju in obalah Evrope. Njihove ladje so plule vse od mrzle Skandinavije do toplega Sredozemlja in nazaj. To je čas srditih bojev, junakov in skrivnostnih zgodb. Zdaj pa si dajmo za trenutek postaviti naslednje vprašanje. Kaj če so ti mogočni severnjaški bojevniki potovali od južne Italije vse do Grčije in kaj, če bi jih potem neka božanska sila gnala naprej. Kaj če so iskali čast in slavo tudi v severnem Jadranu? Razburljiva misel, ne da? Prav s to idejo se poigra Domen Kodrič v svojem prvencu Južni Viking.
I. KO ZGODOVINAR ZGRABI ZA PERO…
Južni Viking se nam takoj predstavi kot zgodovinsko-fantazijski roman. Ta se je rodil izpod peresa Domna Kodriča, ki je dokazal, da ima rad dve stvari: zgodovino in fantazijo! Kot zgodovinar je seveda zvest zgodovinskim virom, a kot eden izmed Maistrov Marpurgov tudi ljubitelj fantazije. Kot pravi marpurški skald se je držal pravila, da je seveda treba kakšno stvar kdaj malce “začinit”. Zakaj pa ne bi tu in tam malo odplavali. Tako kot mi je sam rekel: “Ko je zmanjkalo zgodovinskih virov, sem posegel po fantaziji”. In to je v tem primeru odlično ratalo!! Knjiga je v osnovi nastala, da bi lahko mariborski vikingi svetu predstavili zgodbo o svojem izvoru, ker od nekje so pač morali priti.
Mimogrede, pero je v tem primeru treba razumeti dokaj dobesedno, saj Domen svoje knjige podpisuje v stilu, s pravim peresom!
II. … IN NAS POPELJE V SREDNJI VEK
Južni Viking – Viking s stilom!
Od zunaj knjiga zgleda… no, kot knjiga. Takšna z lepimi, razgibanimi barvitimi slikami na zunanji in zemljevidom na notranji strani platnic. Sumim, da bi to obliko lahko navdihnil Gospodar prstanov, kjer se tudi srečamo z zemljevidom na notranji strani platnic. Pa tudi gore izgledajo čisto enako pri obeh. Lep detajl je tudi meč, ki je natisnjen na zunanji strani knjige in integrirana kazalka (beri: trakec, da si označiš, kje si ostal). Lepo, da so oblikovalci razmišljali praktično.
In potem sem se spravil na notranjost in naredil to, kar vedno naredim. Pogledal koliko strani ima! Ni predolga a tudi ne prekratka. Zgodba nas popelje čez okoli 450 strani. Ampak to še ni vse! Južni Viking vsebuje tudi dodatek s seznamom oseb, bitij, krajev itd., da boste vsi vedeli, zakaj se gre! Domen potem lepo zaključi z zahvalo, dodal pa je še eno presenečenje (Ne, ne me tako gledat. Ne povem!).
Še besedica za literarne piflarje! Dogajanje je postavljeno v realen svet, natančneje v Sredozemlje. Večino časa sledimo glavnemu junaku kot tretjeosebni opazovalec. Ustaljen ritem pa občasno pretrga menjava perspektive, saj se naenkrat znajdemo v koži kakšne druge osebe, tako da nikoli ne boste vedeli, kaj točno vas bo čakalo v naslednjem poglavju. Prav tako ima knjiga lepo razdelano strukturo, jasno rdečo nit. Tudi jezik je jasen in lahkoten, brez predolgih opisov in praznorečenja. Po domače rečeno, bere se sama od sebe. Moram resnično reči, da je zgodba zelo dodelana kljub temu, da je komaj prvenec.
Doba, ko so severnjaki plenili po dolgem in po čez
Ne bi bila Izi zgodovina, če ne bi bili za trenutek, no… zgodovinski. Južni Viking se namreč dogaja v srednjem veku, v obdobju vikinške dobe (793 – 1066). To obdobje se začne s plenjenjem opatije na otoku Lindisfarne ob severovzhodni obali Anglije. Konča pa se leta 1066 s smrtjo norveškega kralja Haralda III. v bitki pri Stamford Bridgeu, ko ga je spokal saški kralj Harold Godwinson. No, v bistvu je na konec te dobe vplival en kup stvari (pokristjanjevanje severnjakov, boljša obramba pred vikinškim plenjenjem itd.). Ampak to je zgodba za kdaj drugič.
Prvi, zgodovinsko piflarski del
Dogajanje v knjigi je postavljeno v obdobje med leti 859 – 861, ko so vikingi obiskali Sredozemlje. Vse se začne z besedami “Reka je gorela!” in potem spoznamo našega junaka Bjorna Železnobokega, ki je skupaj s trgovcem Hasteinom vodja velike vikinške odprave. Mimogrede, ta se je resnično zgodila in tudi ta dva frajerja sta resnični zgodovinski osebi. Bjorn bi naj bil sin legendarnega Ragnarja Lodbroka (to je oni iz serije Vikingi). Medtem, ko je Hastein bil vodja Loarskih Normanov. Ja, to je tisti zgodovinarsko piflarski del.
Njuna pustolovščina ju nato vodi ob obalah Sredozemlja, kjer se dogaja vse in še več. Ne, ne bom izdal ničesar. Preberite! Lahko samo povem, da nekaterih zasukov enostavno ne moreš predvideti!
In zakaj ravno ta odprava? V bistvu se Domen za to ni odločil zato, da bi postavljali literarne teorije kot naši srednješolski profesorji slovenščine. Njegov odgovor je enostaven: Bjorn in njegova druščina je prišla v Sredozemlje, da so bližje nam. Od tam pa potem do Maribora ni daleč!
Drugi del, za fantazijske navdušence
Omenjena odprava naših junakov je seveda zgodovinsko dokumentirana. Problem pa je, da viri obravnavajo samo dve leti te odprave. O ostalem ni bilo besede. Kak fajn! To je Domnu dalo vso potrebno kreativno svobodo, da je ustvaril odlično mešanico zgodovine in fantazije! Uvod v to je srečanje z Jormungandom (ogromna kača, ki v nordijski mitologiji obkroža svet). Potem pa srečamo še kakšna druga zanimiva bitja in bogove. Saj veste, bogovi se radi poigrajo z navadnimi smrtniki. Hm, malo spominjajo na tiste nadležne prijatelje, ki radi malo nagajajo, ko jim kaj ni všeč. Razlika je samo v tem, da so ti smrtonosni samo za živce. Takrat, ko pa Odinu in kompaniji kaj ni bilo všeč, pa je to lahko bilo veliko bolj nevarno za zdravje tistih na drugi strani.
III. KAJ LAHKO PRIČAKUJEMO?
Zelo goreče vprašanje je, ali je Bjornova zgodba dokončno zaključena, ali lahko čakamo še kaj več? Pisatelj sam pravi, da v bistvu oboje. Pa ni tako zakomplicirano, kot se sliši. Knjiga Južni Viking je zaključena celota, ki pa ima v sebi skritih par stranskih zgodb, ki se bodo nadaljevale vsaj še v drugem delu.
Psssst … nekaj sem slišal, da ga je Domen že začel pisat.
IV. ZA IZI ZAKLJUČEK
Južni Viking nas lahkotno popelje v srednji vek, v dobo legend, ko so zgodbe nekaj oprijemljivega. Ta občutek bo bralca spremljal cel čas. Pri razumevanju zgodovine je zelo pomembno, da gledamo skozi oči ljudi, ki so živeli v tistem času in Južni Viking nam nadene očala, da vidimo svet skozi oči severnjakov 9. stoletja. In ne, vikingi niso bili samo roparski nasilneži ampak tudi bistri trgovci ter raziskovalci. Hkrati pa je njihov svet poln božanske simbolike in poguma, saj so si samo tako lahko izborili mesto ob Odinovi mizi v Valhalli.
To je zgodovinsko-fantazijski roman v pravem pomenu besede. Ravnovesje med realnim in mitološkim je Domen dobro zadel in na tak način pokazal to, kar je resnično bilo in kaj se zgodi, ko pravljice oživijo.
In mnenje Izi zgodovine?
Južni Viking vas bo kot časovni stroj odpeljal v 9. stoletje in vam pokazal svet skozi oči pogumnih bojevnikov in navadnih smrtnikov tistega časa. Ko jo boste končali, se boste počutili kot del Bjornove posadke in si ob tem najbrž želeli, da bi še lahko obrnili stran ali dve! Ne verjamete? Preberite in preverite, če imam prav ali ne.
Misel za na konec: simpatičen in zanimiv roman z majhnim pridihom šarma Tolkienovega Gospodarja prstanov (in mogoče še malo George R.R. Martina).
In resno še čisto za konec: Domen! Veselim se tvojega naslednjega literarnega podviga!
Evo, to je bilo to za danes! OSTANITE RADOVEDNI! Se beremo naslednjič!
VAS ZANIMA TALE KNJIGA?
Najdete jo pri Založbi Pivec in po novem tudi kot avdio knjigo! Opa, moderno, moderno!
About The Author
Prav prijeten zapis. Hvala, Izi zgodovina 🙂
Če bi koga zanimalo kaj več o zgodovini v ozadju romana, sem vedno na voljo.
Domen, z največjim veseljem! Čakam na naslednjo zanimivo zgodbo.