Velik širni svet nas danes kar hitro premami. Radi si pogledamo tuje države in bolj kot je eksotična, bolj je kul! Nekdaj pa so ljudje imeli en problem. Mislili so, da je svet precej manjši, kot je v resnici. Ampak saj veste, ljudi je vedno gnala radovednost. Najbolj pa to takrat, ko se še povrh gre za kak dobiček. Želja po obojem je spodbudila eno obdobje, ki ji mi pravimo doba velikih geografskih odkritij. To obdobje je polno letnic, imen in geografije. Da pa se nam čisto ne zvrti v glavi, je tukaj en izi pregled te dobe.
I. KAKO SE ZAČNE DOBA VELIKIH GEOGRAFSKIH ODKRITIJ?
Doba velikih geografskih odkritij je ime za obdobje od nekje 15. do 18. stoletja, ko so se Evropejci odločili, da bodo raziskovali širni svet. Aja, samo to ni “uradno” zgodovinsko obdobje. To je bolj ime za lažjo orientacijo po novem veku.
Le kaj je Portugalce, Špance in druge evropske narode pripeljalo do tega, da so začeli raziskovati širne oceane? Dobro vprašanje, ne da? Kratki odgovor je sila enostaven. KEŠ! Aja in ščepec radovednosti! V bistvu je eden izmed razlogov bila grabežljivost arabskih trgovcev, ki so v Evropo prodajali začimbe iz Indije. Ti so nabili dobre cene in zaradi tega so evropski trgovci imeli vedno manjši profit. Pomemben podatek je namreč, da se je evropsko gospodarstvo med 12. in 15. stoletjem naravnalo tako, da je bilo odvisno od rečnih in morskih poti. Tako da, zakaj ne bi Evropejci neposredno vozili dragocenih stvari v svoje dežele?
Pojavil pa se je še drug problem, denar je iz Evrope na tak način večinoma odtekal. Rudniki so bili izčrpani in plemenitih kovin za izdelavo denarja je začelo primanjkovati. Zaradi tega so mogli sporihtat zadeve tako, da so omilili težave. No nastala je prva svetovna banka – Banco di San Giorgio, ustanovljena 1407. In vedno bolj je bilo potrebno nekaj narediti.
Kompas in karavela, to je lepi par!
Pa vendar so Evropejci imeli en velik problem. Njihove ladje niso bile nujno primerne za dolgo plovbo. Hkrati pa se je bilo malo težko orientirati, če naenkrat ne vidiš več obale. Na odprtem morju namreč ni ravno nekih točk, ki bi nam povedali kje smo. Ali? Ja pa je. Zvezde! Evropejci so namreč takrat začeli uporabljati kompas (za določanje strani neba), sekstant (naprava za merjenje kotov na nebesni krogli) in astrolab (naprava za merjenje kotnih razdalj na nebu). Potem temu dodajmo še nove zemljevide, ki jih imenujemo portulani in zadeva je urejena v nulo!
Zdaj je ostal še samo problem ladij. To so rešili Portugalci, ko so si v 15. stoletju namislili karavele. To so bile jadrnice, ki so bile hitrejše in so imele več prostora za tovor. Na njih je lahko bilo do 20 mornarjev, ki so s to ladjo lahko prepluli okoli 185 kilometrov na dan. To se danes ne sliši veliko, takrat pa je to bila bomba!
In tako se je začelo raziskovanje.
Aja! Še nekaj!
Še ena stvar, da ne boste gledali tako kot jaz, ko ugotavljam razliko med svetlo mornarsko in nebeško modro barvo (kdo si to sploh izmišljuje??!). Naleteli bomo na pojem KONKVISTADORJI. Kaj za vraga je to? To so bili tipi, ki so prišli v Novi svet z željo po bogastvu. Bili so vojaki in raziskovalci, praviloma še kakšni plemiči ali pa pač bogati posamezniki, ker so za svoje odprave potrebovali denar. Konkvistadorji so bili tisti, ki so raziskovali in osvajali ozemlje, v glavnem za Španijo.
Aja, pa še en pojem: “Novi svet” in “Stari svet”:
Stari svet – Evropejcem znan svet pred velikimi geografskimi odkritji. To je bila Evropa, del Azije (do Kitajske) in Severna Afrika. V tem času sta bila glavna popotnika Arabec Ibn Batuta (veliko je potoval po Afriki) in Italijan Marco Polo (potoval je na Kitajsko in nekaj časa živel na dvoru kitajskega cesarja).
Novi svet – ozemlje, ki so ga odkrili v dobi geografskih odkritij.
Tako, zdaj pa končno: DOBA GEOGRAFSKIH ODKRITIJ – IZI PREGLED!
II. PREGLED DOBE GEOGRAFSKIH ODKRITIJ
Doba geografskih odkritij se je začela v 15. stoletju. Takrat so bili Portugalci dovoj krepki, da so se lahko razširili v Severno Afriko. Leta 1415 jim je namreč uspelo muslimane vreči iz mesta Ceruta. To pa je navdihnilo portugalskega princa Henrika (kasneje Henrika Pomorščaka), da je želel raziskati zahodno obalo Afrike. Ker je bilo vse skupaj dokaj fajn in je prinašalo velike dobičke, so kos pogače želeli tudi Španci, Angleži, Francozi in Nizozemci. Glavni mejniki so bili sledeči (in začeli bomo prej, kot ste si mislili):
Najprej!
- 1021 Vikingi ustanovijo prvo naselje na območju Severne Amerike (natančneje, na območju današnje Kanade), ki jo imenujejo Vinland.
15. stoletje – Portugalci in Španci so glavni
- 1486 Portugalec Bartolomeo Diaz obpluje Rt dobrega upanja in se vrne.
- 1492 Italijan Krištof Kolumb pod pokroviteljstvom španske kraljice Izabele prispe v Ameriko. Imel je štiri ladje (Nina, Pinta in Santa Marija). Kolumb je v Ameriko plul štirikrat.
- 1494 so podpisali sporazum v Tordesillasu. Španija in Portugalska sta se namreč skoraj scotale za to, katero ozemlje bo imel kdo. Zmenili so se, da vse kar je vzhodno od 46 poldnevnika lahko zasedejo Portugalci, vse kar je zahodno pa Španci. Evo, zadeva rešena.
- 1497 Italijan John Cabot pod pokroviteljstvom Anglije prispe v Severno Ameriko (v Virginijo) in zavzame ozemlje v imenu kralja Henrika VII. Mimogrede, mislil je, da je prišel v Azijo.
- 1498 Portugalec Vasco da Gama uspe priti v Indijo. Dodal bi, da se je v Indiji obnašal kot da je nekaj več. 1502 je s svojimi vojaki prisili vladarja Kalkute, da je dovolil, da so Portugalci tam ustanovili trgovsko postojanko.
16. stoletje – Angleži, Francozi in Nizozemci hočejo večji kos pogače:
- 1500 Španec Vincente Pinton prispe do severovzhodne obale brazilije in zapluje po Amazonki (ki jo tudi poimenuje). Portugalec Pedro Cabral istega leta “uradno” odkrije Brazilijo in vodi prvo odpravo po deželi. (Brazilija je bila po sporazumu portugalska parcela!)
- 1507 nek nemški kartograf je prebiral o Kolumbovem “Novem svetu”, o katerem je pisal Amerigo Vespucci. Ta kartograf je bil Martin Waldseemüller, ki je na podlagi opisa naredil zemljevid in novo ozemlje poimenoval Amerika.
- 1519 se Portugalec Ferdinand Magellan s petimi ladijami odpravi okoli sveta. Odpravi sicer uspe obpluti cel svet, sam Magellan pa na Filipinih umre, njegova odprava se na 1522 vrne domov. Istega leta konkvistador Hernan Cortes pristane v današnji Mehiki in dve leti za tem spoka Azteke s kraljem Montezumo II. na čelu. Na mestu, kjer je stalo njihovo glavno mesto Tenochtitlan ustanovi Mexico City.
- 1532 v Ameriko prispe konkvistador Francisco Pizzaro. 1533 je zadavil zadnjega inkovskega vladarja in Španci se razširijo na ozemlje današnjega Ekvadora in Čila.
- 1534 Jaques Cartier kot prvi evropski raziskovalec odrine v notranjost Severne Amerike. To je bilo za francoze super, ker so dobili ozemlje, ki ga danes poznamo kot Kanado. Cartier je skupno opravil tri potovanja.
- 1535 Španci ustanovijo Novo Španijo, od koder kolonizirajo ameriško celino.
- 1577 – 1580 Francis Drake kot prvi Anglež obluje celi svet.
- 1585 – 1587 Anglež John Davis razišče obale Grenlandije, Baffinov otok in Labrador.
- 1594 in 1598 Nizozemec Willem Barnes odkrije Novo zemljo, otočje Svalbard in Medvedji otok.
17. stoletje – gre se za denar!
- 1600 nastane angleška Vzhodnoindijska trgovska družba. S tem so Angleži šli v zelje Špancem in Portugalcem ter zrušili njihov monopol nad trgovino z začimbami. Družba se kasneje zaplete v politiko (presenečenje!) in postane podaljšana roka angleške krone v Indiji.
- 1602 so Nizozemci imeli kup postojank okoli sveta in skupina trgovcev se odloči ustanoviti nizozemsko Vzhodnoindijsko družbo. Seveda se je zapletla v boje z angleško Vzhodnoindijsko družbo (in ne zaradi imena).
- 1606 je bil Nizozemec Willem Janszoon zelo radoveden. Tip je takrat pristal Rtu York v severnem delu Avstralije. Tako je postal prvi Evropejec, ki je stopil na ozemlje tega kontinenta. Potem pa je fajn skartiral še 300 kilometrov obale.
- 1620 v Severno Ameriko (Massachusetts) pripluje angleška ladja Mayflower. Začne se angleška kolonizacija Amerike.
18. stoletje – ni še konec!
- 1770 Anglež James Cook prispe v Avstralijo in reče, da je zdaj to angleška posest.
III. POSLEDICE GEOGRAFSKIH ODKRITIJ
Takšna velika zadeva, kot so geografska odkritja, je seveda imela svoje posledice. Da pa ne bomo preveč filozofirali, bomo rekli tako:
Evropa in njene kolonije
V prvi vrsti so geografska odkritja pomenila začetek kolonializma. To je bilo obdobje, ko so evropske države – v glavnem Anglija, Francija, Španija in Portugalska ustanavljale kolonije po celem svetu. Pridružile so se jim še Nizozemska, Belgija in Nemčija. Potem pa so še nekatere države imele kakšne manjše krhlje pogače. V glavnem, to obdobje se je vleklo vse do 20. stoletja! Potem pa so se države postopoma osamosvajale.
Kaj pa staroselci?
Logično je, da Amerika, Avstralija itd. niso bile prazne parcele. Tam je že nekdo živel. Kaj je torej prihod čudnih, v kovino oblečenih mož pomenila za staroselce? Zagotovo nič dobrega. Civilizacije Majev, Aztekov in Inkov so propadle. Če smo čisto natančni, so jih “propadli” španski konkvistadorji. Tudi za staroselce v severnem delu Amerike prihod Evropejcev ni pomenil nič dobrega (kot seveda vidimo to danes). Tuji osvajalci so jim namreč pobrali zemljo in bogastvo. Koliko jih pa niso ubili, pa so jih na Severu strpali v rezervate. V začetni fazi so Indijance tudi zasužnjevali, ampak ker niso bili dovolj močni, so jih kolonialni gospodje potem zamenjali s sužnji iz Afrike. Torej je posledica tudi začetek suženjstva in posledično transport sužnjev iz Afrike v Ameriko. Podobna usoda je doletela tudi Aborigine v Avstraliji.
Vse se začne in konča pri denarju: gospodarske posledice
Potem pa še imamo druge gospodarske posledice. Začela se je namreč intenzivna čezmorska trgovina iz kolonij v Evropo. Iz Amerike je namreč prišlo precej novosti, kot na primer puran, paprika, krompir, tobak, kakav itd. in obratno. V Ameriko so prišli konji, čebele in… bolezni. Jap, bolezni za katerimi so umirali staroselci, ker njihova telesa niso prenesla okužbe na primer z gripo. Sliši se nenavadno, ampak tako je bilo.
Zaradi vsega tega so se tudi gospodarski centri v Evropi prestavili na obale Atlantika. Na pomenu so med drugim pridobili Lizbona, Sevilla, Antwerpen in Amsterdam. To pa je bilo slabo za stare gospodarske centre, kot na primer Benetke. Sredozemska trgovina namreč takrat ni bila več tako hudo moderna. Posledično se seveda spet začne spreminjati razmerje moči v Evropi.
Za konec torej lahko povemo, da je doba velikih geografskih odkritij noro močno oblikovala podobo današnjega sveta. Pa ne govorimo samo o rasni in jezikovni podobi. V tem času so bili tudi postavljeni temelji svetovne trgovine. Tak, dost je. Da vam ne bom s filozofiranjem povzročal vrtoglavice. Tako da OSTANITE RADOVEDNI! Se beremo naslednjič!
Povzeto po:
- Časovnica velikih geografskih odkritij (Softschools);
- Doba velikih geografskih odkritij (Wikipedija, Britannica, ThoughtCo.);
- Jelka Miranda Razpotnik, Anja Plazar: Raziskujem preteklost 8, Rokus-Klett, Ljubljana 2020,
- Več avtorjev: Svetovna zgodovina, Cankarjeva založba, Ljubljana 1976,
- Več avtorjev: Zgodovinski atlas, Mladinska knjiga, Ljubljana 1995.
About The Author
