Kaj je to stari vek? - Izi Zgodovina

Zgodovino delimo na več zgodovinskih obdobij. V nasprotnem primeru bi se konkretno izgubili. Vse se začne s prazgodovino, ki je daleč najdaljše zgodovinsko obdobje. Trajalo je od nekje 4. milijonov let pr. n. št., vse do nekje 4000 pr. n. št. Nato mu je sledil stari vek. O tem obdobju bomo nakladali v nadaljevanju.

I. KAJ JE STARI VEK

Stari vek… to je nekaj starega ali? Tako je. To je zgodovinsko obdobje, ki je sledilo prazgodovini. Trajalo pa je od nekje 4000 – 3500 pr. n. št. do 476. Torej vse skupaj okoli 4000 let.

Začetek …

Prelomno točka med prazgodovino in starim vekom je bil nastanek pisave. Saj vemo, podatkov je ogromno in težko si jih je zapomniti. Zato je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bo pojavil nek pametnjakovič in rekel, da je zadevo potrebno zapisati. V glavnem, to se je zgodilo nekje okoli 3500 pr. n. št. Pri tem želim še povedati, da se to ni zgodilo po celem svetu v istem trenutku. Nekateri deli sveta so bili hitrejši, drugi pa so malce capljali zadaj. Ampak, da nam bo lažje smo postavili nek ta mejnik.

… in konec.

Konec starega veka pa predstavlja propad Zahodnorimskega cesarstva. To se je zgodilo leta 476, ko Rim več ni mogel zdržati pritiska germanskih plemen in Hunov, ki so vztrajno pritiskali na njihove meje. Skoraj tako kot telefonske ankete pritiskajo na naše živce. Še enkrat ponovim, to je samo ena točka za lažjo orientacijo. Prehodi med dobami se dogajajo postopoma in lahko trajajo stoletja ali desetletja. Sej tudi Rim ni propadel iz nedelje na ponedeljek. Propad je bil postopen, ker je imperij postajal vedno bolj mlahav.

Tako, zdaj ko smo razdelali časovno obdobje pa še samo besedo ali dve o delitvi samega starega veka. V glavnem se deli na “pravi” stari vek. To je obdobje prvih visokih civilizacij na območju Mezopotamije, Egipta, Sredozemskega morja, Kitajske in Indije. Potem pa imamo še obdobje antike, ki ga zaznamujejo stari Grki in Rimljani.

Dobe kovin

Pa še nekaj! Dobe kovin so v bistvu stari vek, čeprav jih ponekod najdemo obravnavane skupaj s prazgodovino. Mnenja so tukaj deljena, tako da sem jih pustil zapisane tudi pri prazgodovini. Predvsem bakrena doba je namreč neko prehodno obdobje. Letnice nam naj služijo kot neka točka orientacije, drugače se bomo itak čisto izgubili. V glavnem so dobe kovin šle nekako tako:

BAKRENA DOBA: okoli 4000 do 2300 pr. n. št. (prvo kovinsko orodje in orožje);
BRONASTA DOBA: okoli 2300 do 800 pr. n. št. (baker mešajo s kositrom in dobijo bron, ki je trši);
ŽELEZNA DOBA: okoli 1000 pr. n. št. do konca 1. stoletja pr. n. št. (prvi kovan denar, nastane vaška situla):
- starejša železna doba: okoli 1000 pr. n. št. do okoli 300 pr. n. št.;
- mlajša železna doba: okoli 300 pr. n. št. do konca 1. stoletja pr. n. št.

II. PRVE VISOKE CIVILIZACIJE

Prvi del starega veka je bilo obdobje prvih visokih civilizacij. Te so se tam nekje v 4. tisočletju pr. n. št. razvile iz nekaterih središč, ki so nastale v mlajši kameni dobi. To je tista prelomnica med prazgodovino in starim vekom. Tukaj govorimo o sledečih civilizacijah:

Civilizacije in države v Mezopotamiji, ki so se razvile med rekama Evfrat in Tigris;
Stari Egipt, ki se je razvil ob reki Nil;
Feničanska in Judovska civilizacija ob Sredozemskem morju;
Indijska civilizacija ob rekah Ganges in Ind;
Kitajska civilizacija ob Modri in Rumeni reki.

Na tej točki govorimo o civilizacijah, ki so naumile pisavo, namakalno poljedelstvo, so postavljale prva mesta in uporabljale kovino. Pri tem obdobju ni nečesa, da bi oznanil pravcat konec teh civilizacij kot takšnih, saj recimo Kitajska in Indija obstajata še danes (seveda v drugačni obliki), ravno tako na primer Egipt. Nekako so do neke mere sobivale s starimi Grki in Rimljani. Kot vemo so slednji osvojili vse, razen Indije in Kitajske. Indijce je prišel samo malo pozdraviti Aleksander Veliki ampak, ko je spoznal njihove slone, mu je menda bilo žal.

Aja, ena zanimivost! Pred nekaj leti so raziskovalci v Egiptu izvedli DNK analizo Egipčanov. Ugotovili so, da si v veliki meri delijo DNK s starimi Egipčani. Menda so primerjali vzorce sodelujočih z vzorci, ki so jih vzeli iz mumij. Zanimiv piflarski ocvirk. Tako, zdaj pa gremo naprej!

III. ANTIKA

Nekaj časa po prvih visokih civilizacijah se v Evropi pojavijo civilizacije na območju današnje Grčije in kasneje še na območju današnje Italije. Te poznamo pod poimenovanjem stara Grčija in stari Rim (no pred Rimljani so po Apeninskem polotoku strašili še Etruščani). Ti veseljaki so igrali glavno vlogo v zgodovinskem obdobju, ki ga imenujemo antika. Ta je trajala nekje od leta 800 pr. n. št. do 476.

Stari Grki

Stari Grki so bili prva razvitejša civilizacija na evropskih tleh. Celotna zgodba se je začela z Minojsko (konec 3. tisočletja pr. n. št. do okoli 1500 pr. n. št.) in Mikensko civilizacijo (začetek 2. tisočletja pr. n. št. do okoli 1200 pr. n. št.) ampak takrat še ne govorimo o antiki. Potem se komaj priseli folk, ki ga kasneje poimenujemo Grki. Obdobje grške zgodovine delimo tako:

TEMNA DOBA: 1200 pr. n. št. – 800 pr. n. št. (obdobje priselitve Grkov in trojanske vojne);
ARHAIČNA DOBA: 800 pr. n. št. – 500 pr. n. št. (nastanek polis, obdobje Homerja in olimpijskih iger);
KLASIČNA DOBA: 500 pr. n. št. – 323 pr. n. št. (obdobje grško-perzijskih in peloponeških vojn, konča se s smrtjo Aleksandra Velikega);
HELENISTIČNA DOBA: 323 pr. n. št. – 30. pr. n. št.;

Ena mala opomba: obdobje antike se začne z arhaično dobo grške zgodovine.

Stari Rim

Pri tem obdobju nam že ime pove, da bo govora o Rimljanih. Ta del starega veka se začne z ustanovitvijo mesta Rim 753 pr. n. št. in konča s propadom Zahodnorimskega cesarstva 476. Delimo ga na tri dele:

OBDOBJE KRALJEVINE: 753 pr. n. št. – 509 pr. n. št. (obdobje največje moči Etruščanov, konec ko Rimljani naženejo zadnjega etruščanskega kralja);
OBDOBJE REPUBLIKE: 509 pr. n. št. – 27 pr. n. št. (obdobje punskih in galskih vojn, prihod Julija Cezarja na oblast);
OBDOBJE CESARSTVA: 27. pr. n. št. – 476 (obdobje širjenja rimskega imperija, širjenja krščanstva in razdelitve ter propada zahodnega dela).

Še ena opomba: s propadom Zahodnorimskega cesarstva se konča tudi obdobje antike. Takrat potem stopimo v srednji vek.

V. ZA KONEC

Vas že boli glava od vsega kompliciranja? Ni tako hudo. Vsaj upam. V glavnem, nekatere izmed teh civilizacij, ki smo jih omenili, so na neki točki v zgodovini sobivale. Vsaka izmed njih pa je obstajala znotraj ene izmed dob kovin.

To bi nekako bil pregled starega veka. Še enkrat bi rad poudaril, da prehodi med zgodovinskimi obdobji in “podobdobji” ne deluje tako, da rečemo: “včeraj je bil stari vek, danes pa je srednji vek”. Zgodovinska obdobja namreč zaznamuje način življenja in mišljenja, to pa vemo, da se ne spremeni iz enega na drugi dan. Takšne spremembe so procesi. Dogodki nam služijo kot neka orientacijska točka, da se ne izgubimo do konca.