Zdaj že vemo, kdo je Napoleon Bonaparte ne? Vemo, da je tip bil vojaški genij in je zmagal vse, v kar se je spustil. Ugotovili smo tudi, da je njegova majhna rast samo mit in tudi to, da je bil hudo trmast, ko se je šlo za doseganje njegovih ciljev. In potem mu končno uspe! Ded prevzame oblast in ustanovi francoski imperij! Vse lepo in prav, ampak potem spet pride do vojn. Prva je bila tretja koalicijska vojna. Prvi dve sta se zgodili med francoskimi revolucionarnimi vojnami.
I. ROJSTVO FRANCOSKEGA IMPERIJA
Povedali smo že, da je Napoleon doživel velike uspehe v francoskih revolucionarnih vojnah. Zaradi teh uspehov mu je 1802 z referendumom postal doživljenjski konzul. Francozi so si takrat z referendumom, čisto demokratično, izvolili diktaturo, ki je čisto nedemokratična. Kdo bi razumel Francoze. Ampak to Napoleonu seveda še vedno ni bilo dovolj. Hotel je več. In tako je se je Francija v roku 15 let spremenila iz monarhije v revolucionarno republiko in naposled v imperij.
Francoski imperij bi svoj rojstni dan praznoval 18. maja 1804. Takrat je prvi konzul francije, z imenom Napoleon Bonaparte ustvaril osemnajst maršalov imperija. Ta naziv je podelil svojim najboljšim generalom in si tako zagotovil podporo vojske. V nasprotnem primeru bi se njegova kariera z lahkoto predčasno končala. Mimogrede, ta naziv ima Francija še danes in ga podeljuje zaslužnim generalom francoske vojske.
In kronan je cesar Napoleon I.
Torej zdaj imamo imperij. Manjka še nam samo cesar. Tega je Francija dobila 2. decembra 1804. Na ta dan se je v katedrali Notre Dame v Parizu Napoleon okronal za cesarja. Ja, prav ste prebrali. Sam se je okronal. Zadeva je bila vseeno uradna, ker je tam bil tudi papež Pij VII.
Dogodek je potekal tako, da je Napoleon prikorakal v katedralo in imel na glavi zlate oljčne vejice. To bi naj simboliziralo njegovo zmago, mir in njegove »državljanske vrline«. Potem je v roke vzel repliko krone Karla Velikega in jo dvignil nad svojo glavo. Nadel si je ni, ker bi to bilo sila neudobno. Na glavi je namreč še vedno imel zlate vejice. Postal je cesar Napoleon I. Potem je okronal še svojo ženo Josephino. Ona je bila druga uradno kronana kraljica v francoski zgodovini. Prva je bila Marija Medičejska.
Medtem ko je potekal ta šov, so se ljudje spontano vstali in mahali. Tako so izražali odobravanje. Nekaj mesecev kasneje, maja 1805 je bil Napoleon nato okronan še za italijanskega kralja, ko je prejel železno krono Lombardije v milanski katedrali.
II. TRETJA KOALICIJSKA VOJNA (1805 – 1806)
Dajmo se spomnit na Amienski mir. Ta je bil super, v teoriji. Francozi, Angleži in Nizozemci so ga podpisali 1802. V Evropi je bil mir. Samo imeli so en problem. Angleži in Francozi so se določil držali kot pes ježa. Po enem letu pa se je vse skupaj itak končalo in 1803 je sodnik zažvižgal za začetek naslednjega dela tekme za Evropo. Začela se je tretja koalicijska vojna.
Bitka pri Ulmu (16. – 19. oktober 1805)
Vse se začne s tem, da Angleži napovejo vojno Francozom in sestavijo tretjo koalicijo z Avstrijci, Rusi, Švedi, Neapljem in Sicilijo. Napoleona to razpištoli in se sprehodi do Ulma. To je naredil ker je ugotovil, da Rusi korakajo proti Dunaju. Zato je malce zavil in želel preprečiti, da bi se avstrijska in ruska vojska združila. V bližini Ulma nato oktobra 1805 pride do nekaj manjših spopadov. V glavnem, Napoleon in njegovi generali s hitrimi manevri razbijejo Avstrijce, preden so lahko Rusi prišli z okrepitvami. Ta francoski manever se še menda danes učijo na vojaških šolah. Bil pa je tudi inspiracija za kasnejši Schlieffenov načrt. Francozi so po tej bitki zajeli okoli 27.000 avstrijskih vojakov. Potem mesec dni kasneje pade Dunaj in Avstrijci so šli papa iz vojne.
Ena zgodba pravi, da se ruska in avstrijska vojska nista združili zaradi tega ker so Avstrijci uporabljali gregorijanski koledar, Rusi pa julijanski koledar. Zaradi tega je seveda prišlo do odstopanja datumov. Zanimiva zgodba ne da? Žal pa ne drži, saj bi bilo čudno, da bi med vojno ena zavezniška vojska capljala tako daleč za drugo zavezniško vojsko. Kot mit je to teorijo ovrgel vojaški zgodovinar Frederick Kagan.
Trenutni vmesni rezultat vojne: Napoleon : Koalicija (1:0).
Bitka pri Trafalgarju (21. oktober 1805)
Francozi so bili sicer močni na kopnem, ampak na morju niso imeli za burek proti Angležem. To se je pokazalo v bitki pri Trafalgarju, kjer je Angleška mornarica en kup francoskih in španskih mornarjev poslala plavat.
Do bitke je prišlo pri rtu Trafalgar. To je blizu španskega Cadiza. 30 francoskih in španskih ladij je iz zasede napadlo 27 britanskih ladij. Francozom je ostalo samo 8 ladij. Ostale so postale podmornice. Angleži so imeli manjše izgube a je umrl njihov poveljnik Horatio Nelson. Ampak zmaga je zmaga ali? Še posebej, če s tem Napoleonu preprečiš, da bi izvedel invazijo na Britansko otočje. Ta angleška zmaga je namreč preprečila, da bi Francozi dobili nadzor nad Rokavskim prelivom. Za Angleže pa je to pomenilo začetek splošne premoči na morju, ki je trajalo skoraj eno stoletje.
Trenutni vmesni rezultat vojne: Napoleon : Koalicija (1:1).
Bitka pri Dürensteinu (11. november 1805)
Ko se je Napoleonova vojska sprehajala skozi Avstrijo, so prečkali tudi Donavo. Takrat so se zagnali za sovražno vojsko, za katero so mislili, da se umika. Kako neumno so se morali počutiti, ko so padli direktno v past koalicijskih sil. Posledično so jih Francozi dobili po nosu. Imeli so samo srečo, da jim je še ena divizija prišla pomagati. To jim je omogočilo, da so ga lahko popihali potem, ko je padla noč. Napoleonova vojska je pri tem boju utrpela velike izgube. Koalicijska vojska pa se je potem dalje umikala pred Napoleonovimi vojaki.
Trenutni vmesni rezultat vojne: Napoleon : Koalicija (1,5:1,5).
Bitka pri Austerlitzu (2. december 1805)
Tale bitka je menda ena izmed Napoleonovih največjih zmag. Udarile so se francoska vojska proti ruski in avstrijski armadi. Bitka se imenuje tudi bitka treh cesarjev, čeprav avstrijski cesar Franc I. sploh ni bil navzoč. V glavnem, Napoleon si je za bitko izbral ozemlje vzhodno od mesta Brno na Češkem. Danes se ta kraj imenuje Slavkov. V tej bitki je Napoleon spokal močnejšo rusko-avstrijsko vojsko.
Napoleon je svojo vojsko razdelil na tri dele, od katerih je bilo najšibkejše desno krilo. To je bilo namenoma, ker je želel, da nasprotniki napadejo točno tam. Ko se je to zgodilo, je Napoleon že vlekel naslednje poteze. Tako so Francozi naslednji dan zadržali napad na levem krilu in nato izvedli protinapad in zasedli višavje. Od tam so nato prebili nasprotne linije in v hrbet nabili razdeljeno koalicijsko vojsko. Ob umiku so Avstrijci in Rusi imeli velike izgube, saj je del vojske bežal čez zamrznjeno jezero, ki so ga obstreljevali francoski topovi. Aja, Francozi so po boju zajeli okoli 180 topov nasprotnika. Kovino so stopili in naredili zmagovalni steber, ki danes stoji na trgu Vendôme v Parizu.
Končni rezultat: Napoleon : Koalicija (2,5:1,5).
Z zmago v bitki pri Austerlitzu se je tretja koalicijska vojna končala. Zaključila se je po dobrem letu dni. Trajala je namreč od aprila 1805 do julija 1806. Posledica vojne je bil podpis Bratislavskega miru, 26. decembra 1805. Ta je pomenil konec Svetega rimskega cesarstva in nastanek Renske zveze.
ZDAJ PA ŠE NA KRATKO, ČE SE KOMU NE LJUBI CELEGA NAKLADANJA BRATI!
Tako in smo zmagali z tem delom zgodbe o Napoleonu. Tukaj si lahko preberete, kje je dečko začel in kaj se je dogajalo preden si je na glavo poveznil krono francoskega cesarja. Nadaljevanje pa sledi. Do naslednjič pa: OSTANITE RADOVEDNI! Se beremo!
Še ostali deli člankov o Napoleonu:
- Napoleon in francoske revolucionarne vojne;
- Četrta koalicijska vojna;
- Peta koalicijska vojna;
- Pohod na Rusijo;
- Šesta koalicijska vojna.
Povzeto po:
- Chandler, David G. Dictionary of the Napoleonic Wars. New York: Macmillan Publishing, 1979;
- Smith, Digby. The Greenhill Napoleonic Wars Data Book. London: Greenhill Books: 1998;
- Samuel Krajnc, Taktika in strategija v izbranih Napoleonovih bitkah, Univerza v Ljubljanic Fakulteta za družbene vede, 2005;
- Več avtorjev: Svetovna zgodovina, Cankarjeva založba, Ljubljana 1976;
- Napoleon (Wikipedija, Britannica, History Extra);
- Vojna tretje koalicije (Wikipedija, Britannica, History Extra, Pomembni datumi napoleonskih vojn);
- Bitka pri Ulmu (Wikipedija);
- Bitka pri Dürrensteinu (Wikipedija);
- Bitka pri Trafalgarju (Wikipedia, Royal Navy);
- Bitka pri Austerlitzu (Wikipedia, Britannica);
- Bratislavski mir (Wikipedia, Britannica).
About The Author
.jpg){kind=link}
.jpg){kind=link}