Napoleon je korenito premešal karte v Evropi. Prvo je raztural med francoskimi revolucionarnimi vojnami in razbil dve koaliciji, potem pa je poba postal cesar! Državam to ni dišalo, in so sklicale še tretjo koalicijo, ki jo je Bonaparte nabil kot nogometaš žogo. Tako se je končalo Sveto rimsko cesarstvo. To še vedno ni bilo dovolj, saj se je potem vmešala še Prusija in sestavila četrto koalicijo. Posledica? Prusi jih dobijo po nosu in Napoleon postane zaveznik z Rusi, katere je povezalo dejstvo, da nobeden izmed njih ne mara Angležev. In sedaj, ko Francija skoraj da obvladuje Evropo, se začne peta koalicijska vojna.
I. NAPOLEON IN ŠPANIJA (1807 – 1813)
Da bomo razumeli vojno pete koalicije si moramo na začetku pogledat, kaj so Francozi ustvarjali v Španiji.
Leta 1807 je Napoleon okupiral Portugalsko. Potem je imel še genialno idejo, da je svojega brata Josepha Bonaparteja nastavil kot kralja Španije. To je Špancem odneslo dekl in so se uprli. Začela se je tako imenovana »vojna za neodvisnost«, ki se je ko šus razširila še na druga mesta. Španci so Francozom povzročili rahel glavobol vendar so bili na koncu premagani.
Večji problem se je pojavil, ko so se Britanci pod vodstvom kasnejšega vojvode Wellingtona izkrcala na Portugalskem in začela nagajati Francozom. (Ja, to je oni Wellington, po katerem se imenuje tista slavna goveja pečenka) To se je zgodilo 1808 in bockanje s Francozi je trajalo do 1812. Bojevanje se je spremenilo v kruto gverilsko bojevanje, ki je zajelo predvsem špansko podeželje. Kljub temu, da je imel celo veselico na iberskem polotoku, je Napoleon sprejel genialno odločitev. Odločil se je napasti Rusijo. Zaradi tega je odpoklical del vojske, da bi se okrepil. Posledično so Angleži spokali Francoze v bitki pri Vitorii leta 1813 in jih prisilili, da se dokončno umaknejo iz Španije. Ja, kralj Joseph I. se je moral spakirat in na prestol je ponovno prišel kralj Ferdinand VII.
Tako se je vojna v Španiji zaključila z Napoleonovim porazom.
II. PETA KOALICIJSKA VOJNA (april – oktober 1809)
Vojna pete koalicije je bila v osnovi vojna Avstrije in Velike Britanije proti Franciji in Renski zvezi leta 1809. Celotni cirkus ni trajal dolgo, samo dobrega pol leta. Preden pa se spravimo na to solato, se dajmo spomniti vojne tretje in četrte koalicije. Te sta zdaj tukaj pri tem dejanju relativno pomembni.
Po vojni tretje koalicije in po podpisu Bratislavskega miru 1805 je bila Avstrija kar konkretno zdesetkana. Takrat so začeli izvajati reforme ampak te niso bile dovolj dobre da bi kaj preveč modernizirali avstrijsko vojsko. Poleg tega so imeli še eno drugo idejo. Francija se je namreč takrat ubadala s Španci, ki so ji povzročali konkretne glavobole. Zato je Avstrija mislila, da če napade Rensko zvezo se Francija ne bo dovolj hitro odzvala in bodo Avstrijci nizali zmage. To bi po njihovem planu potem pripeljalo do vstaj, tako kot v Španiji. Kar dober plan ne da?
Dodal bi še samo eno stvar. Po vojni četrte koalicije je bila Prusija zdelana do konca, Rusija pa je postala zaveznica Napoleona. Torej v tistem trenutku je bila Francija z Napoleonom na vrhuncu svoje moči. Ok. Zdaj pa nazaj k avstrijskim idejam, ki so pripeljale do tega, da se je začela peta koalicijska vojna.
Avstrija napade Bavarsko
Torej, Avstrijci so 10. aprila 1809 napadli Bavarsko, ki je bila francoski zaveznik in celotna zgodba se je začela. Potem so še odkorakali v Italijo, samo so jih Francozi v tej fazi potisnili nazaj. Bila pa še je tretja fronta. To je bil avstrijski napad na Varšavsko vojvodino od aprila do julija 1809. Ta je tudi ekspresno propadel, ker so bili Poljaki dejansko veseli, da so imeli svojo državo, tudi če so bili podrejeni Franciji. Posledica? Upor proti Avstriji, ki se je prišla delat pametno.
V tem času se je Napoleon že zdavnaj zganil in 20. aprila 1809 je prišlo do bitke pri Adensbergu, kjer so jih Avstrijci fasali. Sledila je še bitka pri Landshutu in Eckmühlu in Ratisbonu, kjer so jih Avstrijci ponovno dobili po kapi. In kaj se potem zgodi? Avstrijci spet zasedejo Dunaj. In potem sledi preobrat.
Veliki preobrat
Maja 1809 se zgodi bitka pri Aspern-Esslingu. V tej bitki je zmago odnesel avstrijski nadvojvoda Karel in Napoleon je bil prvič poražen v kopenski bitki. Avstrijsko topništvo je nadvladalo francoskemu in Napoleon je v bitki izgubil nekaj več kot 20.000 mož in enega svojih najboljših poveljnikov, maršala Jean Lannesa. Posledično ga nasprotniki niso več videli kot nepremagljivega.
Največja kopenska bitka v Evropi do sedaj
Bitka pri Aspern-Esslingu je obe strani zelo izčrpala in obe vojski je bilo potrebno okrepiti. Po šestih tednih je Napoleon zbral nekje med 150 – 170.000 mož in prišlo je do bitke pri Wagramu (5. – 6. julij 1809). Spopadli so se z okoli 140.000 avstrijskimi vojaki. To je bila do takrat največja kopenska bitka v evropski zgodovini.
V glavnem, Avstrijcem je na začetku dobro kazalo, saj so odbili Francoski napad. Potem je nadvojvoda Karel postal malo preveč samozavesten in je ukazal napad. Ta je sprva potekal dobro, saj so skoraj razbili Napoleonovo levo krilo. Potem se je sreča obrnila in francozi so prešli v protinapad. Zaradi tega je nadvojvoda Karel moral priznati poraz in se je začel umikati proti Bohemiji. Napoleon mu je sledil in ga še enkrat premagal v bitki pri Znaimu. Tako je bila avstrijska usoda zapečatena in Karel je prosil za mir.
Mir v Schönbrunnu
14. oktobra 1809 sta Avstrija in Francija podpisali mir v Schönbrunnu. Ta za Avstrijo ni bil nič kaj prijeten, saj so izgubili en kup ozemlja. Med drugim so nastale Ilirske province pod francosko vladavino. To je pomenilo, da Avstrija ni imela več izhoda na morje. Salzburg so dobili Bavarci, del Češke je dobila Saška, Zahodno Galicijo je dobila Varšavska vojvodina in Tarnopol so dali Rusiji. Avstrijci so potem postali tudi francoski zavezniki. To so zacementirali še s tem, da se je Napoleon poročil z Marijo Luiso, hčerko avstrijskega cesarja Franca I. In tu se je peta koalicijska vojna zaključila. Francozi so bili spet uspešni, Avstrijci pa ne. Kaj pa Angleži? Na njih smo pa čisto pozabili.
Angleži na Nizozemskem
Angleška vojska v tej vojni ni imela neke velike vloge. Nekaj so se trudili in so se izkrcali na Nizozemskem. To se je zgodilo julija 1809, ko je okoli 39.000 angleških vojakov stopilo na evropsko celino. To je bila še večja vojska, kot so jo poslali v Španijo. Njihov cilj je bil, da bi razbremenili Avstrijo. Sicer so na kopno spravili kup vojakov, vendar je bila operacija en velik polom. Vojska je trpela zaradi bolezni izgubila okoli 4000 mož, povrh pa jim ni uspelo zavzeti nobenega od glavnih ciljev. Njihova ideja je bila namreč, da bi zavzeli Antwerpen. Po tem neuspehu so se Angleži 7. septembra 1809 umaknili.
Vstaje proti Francozom
V sklopu pete koalicijske vojne je bilo še nekaj vstaj proti Franciji. Ena je bila v Benetkah, ki se je razširila širše in ogrožala mesto Bologna, medtem ko so vstajniki celo deset dni oblegali Ferarro. Napoleon je reagiral in nabrcal upornike.
Naslednja je bila tako imenovana tirolska vstaja. Tirolski kmetje so bili milo rečeno jezni, da so jim Francozi in Bavarci nabili davke in so šli malo v luft in so pod vodstvom gostilničarja Andreasa Hoferja napadli Bavarce. Ti so vstajo potem zadušili.
Druga večja vstaja pa je bila na območju Nemčije, kjer je nekdanji pruski častnik Ferdinand von Schill premagal Francoze in Vestfalce pri Magdeburgu. Vseeno so ga kasneje polovili Danci in Nizozemci, ki so bili francoski zavezniki. Tako je Schill postal velik mučenec nemškega boja proti Francozom.
Kasneje se je uprl še vojvoda Friderich Wilhelm Braunschweig-Wolfenbüttel. Ti so imeli na uniformah smrtne glave (kasneje so te nosile nekatere nemške SS enote med drugo svetovno vojno). Ta poveljnik se je s svojimi vojaki kasneje proti Francozom boril v Španiji. Vstaje so bile sicer neuspešna, so pa kazala na nekaj. Območja podrejena Franciji so počasi začela zavzemati protifrancosko držo. Tole pa za našega Napoleona ni pomenilo nič dobrega.
Za zanimivost: do proti francoske vstaje je prišlo tudi na območju Slovenije, natančneje v Kočevju leta 1809. Tam je namreč živela nemška skupnost. Vstajo je vodil Johann Erker, ki je bil med vstajo tudi ubit. Umrl je v Slovenski vasi, kjer je tudi živel. Francozi so vstajo hitro zadušili in nameravali požgati mesto Kočevje. Lokalna duhovščina jih je prepričala v nasprotno in Francozi so za kazen mesto samo oplenili.
Rešeno, to je to o peti koalicijski vojni. Do naslednjič pa, OSTANITE RADOVEDNI! Se beremo naslednjič!
TAKO, PA SMO PRIŠLI DO POVZETKA!
Ostali članki o Napoleonu:
- Napoleon in francoske revolucionarne vojne;
- Tretja koalicijska vojna;
- Celinska zapora in četrta koalicijska vojna;
- Pohod na Rusijo;
- Šesta koalicijska vojna.
Povzeto po:
- Luigi Franco, Absolutizem: Napoleonova doba, Mladinska knjiga, Ljubljana 1998;
- Chandler, David G. Dictionary of the Napoleonic Wars. New York: Macmillan Publishing, 1979;
- Smith, Digby. The Greenhill Napoleonic Wars Data Book. London: Greenhill Books: 1998;
- Več avtorjev: Svetovna zgodovina, Cankarjeva založba, Ljubljana 1976;
- Peta koalicijska vojna (Wikipedija, World History Encyclopedia, History Maps);
- Kočevska vstaja (Wikipedija);
- Vojna v Španiji (Wikipedija, Britannica).
About The Author
