V zgodovini je pač tako, eni vodijo, drugi pa sledijo. Ko so leta 509 pr. n. št. Rimljani nagnali zadnjega kralja, so oblast hitro prevzeli vplivni prebivalci mesta. Ti so potem ustvarili republiko. To je bila “republika” samo po imenu, saj so bili ti vplivneži prepričani, da so najbolj sposobni, najpametnejši in je njihova pravica vladati. Vsi ostali, ki niso bili del te elitne skupine bodo pač podrejeni. Ta smetana rimske družbe, se je imenovala patriciji. No, pa si dajmo pogledat, kakšna je bila ta družbena elita starega Rima.
Patriciji – očetje družbe?
Patriciji so bili v starem Rimu tisti, ki so bili glavni. Lahko bi jih primerjali z neke vrste plemstvom. A od kod jim ta status? V glavnem so trdili, da so potomci prvih prebivalcev Rima. Tistih, ki so sem pricopatali pred vladavino Anka Marcija.
Rimski zgodovinar Livij nam lepo pojasni, od kod izhaja ime tega družbenega sloja. Ime patricij je izhajalo iz besede pater (latinsko za oče). Tako so klicali tistih prvih 100 možakarjev katerim je Romul podelil funkcijo senatorjev. Podobno nam poroča tudi Plutarh. Teh 100 srečnežev je potem dobilo nekakšen status očetov Rima. Na tak način bi naj Romul ljudstvu pokazal očetovsko skrb zanj in je zato na to funkcijo postavil najbolj sposobne izbrance.
S to definicijo je naš prijatelj Livij še dodatno poudaril dejstvo, da so se v Rimu funkcije delile glede na sposobnost posameznika. Ti možakarji bi naj namreč bili najbolj sposobni od vseh takratnih kandidatov. Druga definicija pa je bila ta, da so ti možakarji preprosto bili poglavarji pomembnih družin, ki so sestavljale družbeni vrh takratnega rimskega prebivalstva. V vsakem primeru so patriciji bili tisti, ki so zasedali najpomembnejše položaje v državi. Bili so na visokih položajih v politiki in v vojski. Na splošno so bili družbena elita. Posledično so imeli tudi denarja kot toče! Kratko malo so večinoma bili bogatuni! Tako je bilo vsaj nekaj časa…
Položaj patricija v je bil deden. To pomeni, če je oče bil patricij, je bil patricij tudi sine in hčerka. Seveda je tudi mama morala biti patricijskega izvora. Takšne družine so bile na primer Juliji, Korneliji in Klavdiji. V štartu tudi poročanje med patriciji in plebejci ni bilo dovoljeno. Razlog je bil, da so patricijske družine želele čim bolj ohraniti svojo direktno povezavo s tistimi prvimi družinami, ki so bile tam ob ustanovitvi Rima. Tako je bilo vsaj do leta 445 pr. n. št. potem so zadevo malo zrahljali.
Časi se spreminjajo, družba tudi…
Na neki točki zgodovine so patriciji pogruntali, da oni plebejce potrebujejo bolj, kot plebejci potrebujejo njih. Takrat se je njihov položaj začel postopoma spreminjati, saj so odstopili del svoje moči ostalim navadnim smrtnikom Rima. Potem pa še je bilo nekaj drugega. Patriciji so bili praviloma bogati, to je res. Samo v Rimu je lahko obogatel tudi plebejec. Prav zaradi tega so se potem dogajale zanimive stvari. Tako je leta 59 pr. n. št. nekega patricija, z imenom Publij Klodij Pulher posvojil nek plebejec. Publij je želel kandidirat za ljudskega tribuna.
Nek elitni status patricijev je počasi začel puhteti v zrak. V glavnem so imeli malo višji ugled, to pa je bilo tudi vse. Kasneje, v času rimskega cesarstva je pomen patricijev zbledel. Poanta je bila, da je cesar lahko vsakega razglasil za patricija, tako da je bilo v bistvu vseeno če si, ali ne. To so na neki točki delali tudi zato, ker je patricijev bilo vedno manj in je cesar potreboval nove. Kar pa ni bilo nujno dobro za nek elitni status te družbene skupine. Tam nekje do konca 3. stoletja je pomen besede patricij čisto izginil.
Je pa tako, da v glavnem ni povsem jasno, katere so bile glavne razlike med patriciji in plebejci. Tukaj zgodovinarji malo komplicirajo, ker tudi viri niso jasni. Najenostavnejše povedano, so bili patriciji pripadniki tistih mogočnih družin, ki so dobile oblast nad vsemi ostalimi, ki pač niso bili toliko mogočni. Pa še med patriciji imamo razlike med “neznatnimi družinami” in “uglednimi družinami”. Ti ta zadnji so bili češnja na tortici družbene piramide.
… a v osnovi ostane enako.
Ne glede na vse je osnova ostala. Vseeno koliko se je družba spreminjala, vedno je nekdo vladal in nekomu. Pa naj se elita imenuje patriciji, plemiči ali karkoli podobnega. Na koncu je v družbi odločalo premoženje, ki je praviloma kupilo vpliv. Če torej dobro razmislimo, pridemo do zaključka, da se je konec koncev vse začelo in končalo pri denarju, ne glede na to, kako se je določena družbena skupina imenovala.
In ostali?
Seveda družbo v Rimu niso predstavljali samo elitni patriciji. Imeli smo še plebejce, tiste, ki niso bili rimski državljani in sužnji. Pri tem je potrebno povedati, da so se skozi rimsko zgodovino med patriciji in plebejci kresale iskre, kar je pripeljalo do družbenih sprememb. O tem in še o čem več bomo govorili v člankih, ki prihajajo. Do takrat pa OSTANITE RADOVEDNI! Se beremo naslednjič!
Povzeto po:
- Patriciji (Wikipedija, Britannica, World History Encyclopedia);
- Več avtorjev: Svetovna zgodovina, Cankarjeva založba, Ljubljana 1976;
About The Author
