Rimska kraljevina I. del: štirje latinski in sabinski kralji

Ustanovitev mesta Rim je ena taka zadeva, ki je totalno zamotana v legende in neke mitološke zadeve. Saj vemo, realnost pač ni tako zanimiva ne? Ampak jasno nam je lahko, da ustanovitev Rima ni bila neka legenda, ampak čisto realni dogodek. Potem pa je Rim pridobival na pomenu in na nekem mestu postane kraljevina, rimska kraljevina. Vse skupaj bi naj bilo sedem rimskih kraljev. Kaj za vraga je potem moral delati zadnji, da je tako zafural situacijo, da so Rimljani rekli, da nikoli več nočejo imeti kralja? Mislim, tako so zasovražili to idejo, da so še cesarji nekatere zadeve delali prikrito, da jih slučajno kdo ni obsodil monarhizma! Na to bomo poskušali odgovoriti tukaj!

I. RIMSKA KRALJEVINA – LEGENDA ALI REALNI DOGODKI?

Prvo kot prvo bomo začeli s prvim! Kaj se je dogajalo okoli ustanovitve Rima si lahko preberete tukaj. Danes nas zanima v glavnem rimska kraljevina. Želel bi pa povedati samo še eno zadevo. Zgodovinopisje govori, da je bilo skupaj sedem rimskih kraljev in prvi izmed njih je bil mitološki Romul. Potem mu je sledilo še šest kraljev. Menda jih je v realnosti bilo nekaj več. Kot bomo videli, pa so njihova življenja kot nalašč potekala tako, da so si preko njih Rimljani lahko lažje razlagali, zakaj je njihova kultura takšna kot je. Prvi je bil ustanovitelj, drugi svečenik, tretji vojščak, četrti pa gospodarstvenik. Tako je vsak izmed njih postavil enega izmed stebrov Rima.

Rimska kraljevina je trajala od ustanovitve mesta Rim, 753 pr. n. št. do odstavitve zadnjega rimskega kralja Tarkvinija Ošabnega leta 509 pr. n. št. Od takrat naprej govorimo o rimski republiki.

Brisanje zgodovine brskanja

Zanesljivih zgodovinskih virov o rimski kraljevini ni, saj so vsi šli rakom žvižgat. To se je zgodilo, ko so Galci v prvi plenitvi Rima popolnoma uničili rimski arhiv in tako izbrisali vse sledi. O obdobju kraljev nam sicer poročajo rimski zgodovinarji Dionizij iz Halikarnasa, Plutarh in Tit Livij, vendar so podatke dobivali predvsem iz ustnega izročila. To pa vemo, kako je zanesljivo. Delno so si pomagali tudi z arhitekturo mesta in samo organiziranostjo institucij. Zaradi tega tukaj govorimo bolj o predvidevanju kot o nečem natančnem. Vseeno pa je Tit Livij zelo dobro opisal pretekle običaje, družbo in zakone, samo je pri teh opisih ni bil znanstveno nevtralen.

Edino kaj vemo o rimskih kraljih je to, od kod so izhajali. Prvi štirje so bili Latinci in Sabinci, ostali trije pa so Etruščani.

V osnovi tukaj govorimo o zgodovini, ki se je “legendarizirala”, da so si ljudje preko nje lažje razlagali zakaj so stvari takšne kot so. No, pa začnimo s tole zgodbo…

II. ŠTIRJE LATINSKI IN SABINSKI KRALJI

Sodobni zgodovinarji so se seveda ukvarjali z rimsko kraljevino. In seveda tukaj niso enotnega mnenja. Eni predvidevajo, da je rimski kralj bil samo nek izvrševalec volje senata in ljudstva, drugi pa pravijo da je imel več moči. Strinjajo pa se, da je kralj imel do neke mere svobodo odločanja in da je bil predstojnik izvršilne oblasti, poveljnik vojske, vrhovni svečenik, diplomat, zakonodajalec in sodnik. Imel je tudi nekaj simbolov oblasti, kot na primer vijolično togo, rdeče čevlje in belo krono (ubijalska barvna kombinacija).

Romul (753 – 716 pr. n. št.)

Romul bil en tak fajn lik. En tak Chuck Norris rimske zgodovine. Kdo je ustanovil Rim in mu dal ime? Romul. Kdo je ustanovil Senat in legije? Romul! Kdo je uredil družbeno ureditev in poskrbel za rast mesta? Romul! In tako naprej. Možno, da so zgodbe izhajale iz neke realne osebe, najverjetneje pa je, da je lik Romula bil ustvarjen za to, da so Rimljani kasneje lažje razložili svojo zgodovino.

Na kratko: Romul je je bil tisti, ki je začel graditi mesto Rim na Palatinu. Prvo je mesto utrdil, potem pa je povabil ljudi iz vseh družbenih slojev, da so prišli v Rim in postali prebivalci mesta. Bil je tudi tisti, ki je postavil temelje vseh pomembnih verskih, pravnih in političnih institucij. Ustanovil je senat kot posvetovalni organ. Sprva ga je sestavljalo 100 najuglednejših mož. Njihovi potomci so bili kasnejši patriciji. Bil je tudi tisti, ki je ustanovil prve rimske legije in ustvaril rimske kurije (30 prvotnih skupin meščanov za katere se je domnevalo, da jim je kasneje pripadal vsak rimski državljan.).

Romul je bil odgovoren tudi za enega izmed najbolj znanih dogodkov rimske zgodovine. Govorimo seveda o ugrabitvi Sabink. Romul je namreč pogruntal, da mu primanjkuje žensk. Zaradi tega si je namislil načrt, zvabil sosednja plemena na festival in ugrabil njihove ženske. Posledica je bila vojna. Sabini so trikrat neuspešno napadli Rim. Potem je le prišlo do bitke pri Lacus Curtiusu (tam je kasneje bil glavni rimski forum), kjer so ugrabljene ženske vojskujoče može prepričale, naj odložijo orožje. Potem so se Sabini priključili Rimljanom.

Romul je vladal 37 let in potem naenkrat izginil. Medtem, ko je pregledoval vojsko, je prišel vihar in ga odnesel. Ja, to je uradna verzija tega, kako je Romul izginil. Senatorji so ga potem iskali in ga niso našli. Tit Livij je pri tem dodal, da je možno, da so ga samo umorili.

Numa Pompilij (715 – 672 pr. n. št.)

Evo Romul je izginil in zdaj se je bilo potrebno zmeniti, kdo ga bo nasledil. O tem so odločali Latini in Sabini, ki so takrat sestavljali prebivalce Rima. Edino, nobeden ni hotel potrditi kandidata drugega. Sabini so namreč menili, da ker so toliko utrpeli pod Romulom, bi moral biti kralj nekdo iz njihovih vrst. No na koncu so se pogodili z Latini in prestol ponudili pobožnemu Numa Pompiliju. Ta je vse začudil, ko je povabilo zavrnil. No, potem se je omehčal. In zdaj spet pridemo do tiste poenostavitve za kasnejšo razlago malim Rimljanom. Romul je bil bojevit, Numa je bil poduhovljen. In kaj je naredil?

Numa Pompilij je v Rim pripeljal Vestalke, ki so pazile na ogenj. V družbi so uživale velik ugled, saj je tudi mati Romula in Rema bila vestalka. Numa je bil tisti, ki je postavil tempelj Janusu (po njem se imenuje januar). Odločil je, da bodo v času miru vrata templja zaprta, v času vojne pa odprta. Na tem mestu povem, da so bila zaprta samo tistih 43 let, ko je vladal Numa Pompilij, potem so tempelj cel čas zračili…

Numa je ustanovil tudi funkcijo Pontifexa Maximusa (glavnega verskega voditelja v državi). Danes ta naziv nosi papež. Potem je uredil verske praznike in vse v zvezi z duhovščino. Zgradil je en kup templjev in svetih zgradb. Kar se tiče rimske kulture je Numa Pompilij poleg Romula eden izmed najpomembnejših likov rimske zgodovine. Niccolo Machiavelli je v svojih Razpravah o prvih desetih knjigah Tita Livija menil, da je bil Numa bolj zaslužen za uspeh Rima. Bil je namreč mnenja, da je tam kjer je vera, lažje vpeljati orožje, kot tam kjer je ni in da je vera odlično orodje za navdihovanje vojakov.

Je pa res, da vladanje Nume Pompilija zaznamuje mir in Rimljani so v tem času postali bolj kmetje, kot bojevniki. Nad tem pa Numin naslednik ni bil najbolj navdušen.

Tul Hostilij (672 – 640 pr. n. št.)

Numin naslednik je bil popolno nasprotje miroljubnega kralja. Tul Hostilij je bil dokaj siten, ker so Rimljani po njegovo postali šibki. Menil je, da jih bodo sosedje napadli in je zato našel izgovor, da je lahko napovedal vojno Albi Longi, rojstnemu kraju mitoloških ustanoviteljev Rima. Vojski sta si stopili nasproti in vladar Albe je predlagal drugačno rešitev spora. Hostilija je prepričal, da če se spopadejo med seboj, se bodo toliko zdesetkali, da jih bodo potem pohrustali Etruščani. Zato so se med seboj spopadli trojčki iz obeh vojsk (sem vam rekel, da je vse skupaj “legendarizirano”). V glavnem zmagajo Rimljani in Alba Longa se jim priključi. Potem pride do spopada z Etruščani, kjer novi zavezniki Rim izdajo. Zato Rim požge Albo Longo.

Po legendi je Tul Hostilij malo opustil verstvo v Rimu vse do svoje starosti, ko je zbolel. Potem je prosil Jupitra za pomoč, ta pa mu je odgovoril s strelo, ki je zakurila njegovo hišo in kralj je postal pečenka. S temi rimskimi bogovi ni bilo heca!

Ank Marcij (640 – 616 pr. n. št.)

Potem ko je Tul Hostilij “skrivnostno” umrl, so Rimljani izvolili vnuka Nume Pompilija Ank Marcija, da zasede prestol. On je povečal rimsko ozemlje. Ni bi napadalen, ampak je samo vstopil v vojno, ko je moral braniti Rim. Dal je zgraditi zapor na Kapitolu in prvi most čez Tibero. V času njegove vladavine je ustanovil pristanišče Ostia Antica in tako je Rim dobil pomemben gospodarski center. Z diplomacijo je sklenil zavezništva s sosedi in združil vsa latinska plemena. Potem jih je preselil na Aventin in nastala je družbena skupina plebejcev.

Ank Marcij je umrl naravne smrti, tako kot njegov dedek. Vladal je 25 let in bil zadnji izmed latinsko-sabinskih kraljev.

Zanimivo je, da življenja teh kraljev zelo lepo razlagajo razvoj rimske družbe. Od bojevitih začetkov pod Romulom, do verskega razvoja pod Numo Pompilijem in vračanja k boju pod Tul Hostilijem. Nato pa se zadeva zmerno zaključi z Ankom Markcijem. In potem stopimo v drugo obdobje kraljevine, obdobje etruščanskih kraljev.

III. KONEC PRVEGA DELA

To je bila zgodba štirih latinskih in sabinskih kraljev. To je seveda legendarizirana in mitologizirana zgodba. Rimljani so na tak način mlajšim generacijam razlagali, zakaj so stvari takšne kot so. Ampak tukaj se rimska kraljevina in njena zgodba seveda ne zaključi, saj je bilo skupno sedem kraljev. Tako da nas še čakajo trije etruščanski kralji! Do takrat pa OSTANITE RADOVEDNI! Se beremo naslednjič!

Povzeto po:

• Več avtorjev: Svetovna zgodovina, Cankarjeva založba, Ljubljana 1976;
• Niccolo Macciavelli, Razprave o prvih desetih knjigah Tita Livija (Online-Literature);
• Rimska kraljevina (Wikipedija, World History Encyclopedia);
• Politična ureditev rimskega kraljestva (Wikipedija);
• Zgodovina Rima (The History of Rome) – odličen podcast!

About The Author