Dokler bo stal kolosej, bo stal Rim! Ko bo padel kolosej, bo padel Rim! Ko bo padel Rim, bo konec sveta, saj je Rim središče sveta. Ti stari rimljani so bili resnično samovšečni. Samo, dajmo si priznat, sej so ustvarili tudi konkretni imperij, velikanski imperij! Imperij, ki se je kar dolgo držal, dokler se en del ni sesul sam vase. Dali so nam ogromno pametnega. In tudi nekaj nespametnega (ja, gledam tebe Kaligula). V vsakem primeru pa so odločilno vplivali na podobo in kulturo današnje Evrope. In prav zaradi tega bomo danes naredili en izi pregled zgodovine starega Rima. Zdaj pa k stvari!
I. KAJ SPLOH POMENI “STARI RIM”
Preden naredimo en pregled zgodovine Starega Rima moramo razčistiti kaj sploh pomeni pojem “Stari Rim”.
Stari Rim ali antični Rim je ime za obdobje od domnevnega nastanka mesta Rim, leta 753 pr. n. št., do začetka srednjega veka. Ta se je začel s koncem Zahodnorimskega cesarstva leta 476. Takrat je zahodnorimskemu cesarju njegova krona postala pretežka. Zato jo je snel, dal v škatlo in poslal vzhodnorimskemu cesarju, da je ta nadaljeval njegovo zapuščino.
Z imenom “Stari ali Antični Rim” pa lahko poimenujemo tudi Starorimsko civilizacijo. Ker nočemo komplicirat s tem pojmom poimenujemo kar vsa obdobja rimske zgodovine – kraljestvo, republiko in cesarstvo. Aja, v glavnem tako delimo tudi rimsko zgodovino.
II. IZI PREGLED ZGODOVINE STAREGA RIMA
OBDOBJE KRALJEVINE (753 pr. n. št. – 509 pr. n. št.)
Dajmo začet na začetku. Iz obdobja kraljevine nam primankuje virov. To je zaradi tega, ker so Galci po prvi plenitvi rima popolnoma razturili rimski arhiv in izbrisali vse sledi. Zaradi tega je ta del bolj kot ne legenda, s katero so Rimljani razlagali svoj nastanek in navade. Torej, na začetku…
Bila sta Romul in Rem. Ta dva sta po legendi bila potomca grškega junaka Eneja, ki je zbežal it Troje. No tadva dvojčka sta ustanovila Rim, se nista mogla zmenit po kom se bo imenoval in potem je Romul zaštihal Rema. Romul je nato postal prvi rimski kralj, ki je uredil družbo, vojsko, postavil osnove vere in kasnejših patricijev ter plebejcev. Aja, Romul je bil odgovoren tudi za ugrabitev Sabink in priključitve Sabinov Rimu. Potem pa je naenkrat izginil. Po legendi ga je odnesel vihar.
Sedem kraljev rima
Romulu je nato sledilo še šest kraljev. Romul in prvi trije kralji so bili latinsko-sabinskiega porekla.
- Numa Pompilij: ustanovi red Vestalk, postavi tempelj Janusu in ustanovi funkcijo Pontifexa Maximusa (glavnega verskega voditelja v državi). Uredil je tudi verske praznike.
- Tul Hostilij: če je Numa bil kulturnik je bil Tul bojevnik. Podredil je prebivalce Albe Longe in se tepe z Etruščani.
- Ank Marcij: ni bil tako bojevit kot Numa. Dal je zgraditi prvi most čez Tibero in ustanovil pristanišče Ostia Antica.
Drugi trije kralji so bili etruščanskega rodu:
- Lucij Tarkvinij Prisk: razširi senat na 300 članov, izmislil si je triumf in dal zgraditi Cirkus Maximus (stadion za dirke z vozovi) in Cloako Maximo (orjaška rimska kanalizacija). Aja, tip si je izmislil še triumf (tisto, ko so Rimljani proslavili velike zmage svoje vojske).
- Servij Tulij: servij bi naj imel “božansko poreklo” in je postavil temelje rimske družbene ureditve (iz tega so potem nastale kasnejše rimske legije).
- Lucij Tarkvinij Ošabni: je bil tako super kralj, da so Rimljani potem, ko so ga nagnali iz prestola odločili, da nočejo več nikoli imeti kralja.
OBDOBJE REPUBLIKE (509 pr. n. št. – 31 pr. n. št.)
Rimska republika se je začela tako, da so nagnali zadnjega etruščanskega kralja. Potem so oblast prevzeli prebivalci Rima s senatom na čelu. Država je delovala približno tako: Državo sta v tem času vodila dva konzula in uradniki so bili voljeni. Volilna igra je bila podobna kot danes (nekatere stvari se nikoli ne spremenijo) in veljaki so lovili glasove volivcev.
Patriciji in plebejci
To je tudi obdobje patricijev in plebejcev. Oboji so se cel čas tepli za oblast. Patriciji so bili nekaj takega kot rimski plemiči. Bili so potomci ustanovnih rimskih družin. Vsi ostali navadni smrtniki so bili plebejci. Sprva so glavno besedo imeli patriciji. Potem so plebejci zmes protestno zapustili Rim in patriciji so ugotovili, da je vrag vzel šalo. Potem so le popustili in tudi plebejci so z ljudskimi tribuni sodelovali pri vladanju. Kasneje so plebejci pridobili še več moči in eden izmed dveh konzulov je bil patricij, drugi pa plebejec.
Etruščanske in punske vojne
No, potem je to bilo obdobje vojn s katerimi se je ozemlje rimske države kar dobro povečalo. Prvo so nabutali Etruščane in jim odvzeli vse v etruščanskih vojnah med leti 509 pr. n. št. in nekje do 264 pr. n. št. Nato pa so stolkli še največjega tekmeca na Sredozemskem morju, Kartagino (leži na območju današnje Tunizije). Med leti 264 pr. n. št. in 146 pr. n. št. so potekale tri punske vojne. Dva glavna dogodka sta bila: pohod kartažanskega generala Hanibala s sloni čez Alpe in njegov napad na Rim. Nato pa Rimljani vrnejo udarec in dokončno porazijo Kartagino.
Cezar zruši republiko
Rim je takrat zbutal vse svoje neposredne tekmece. Zato se je lahko usmeril drugam. V glavnem so Rimljani na dolgo in široko začeli širiti svoje ozemlje. Vse je bilo super, fino in fajn. Potem pa se je prizibal Julij Cezar, ki je zavzel Galce in zrušil republiko. Po njegovi smrti, 15. marca 44. pr. n. št., ko so ga zaštihali v senatu, je bilo republike konec. No, ne takoj. Sledila je državljanska vojna, ki je trajala 17 let.
OBDOBJE CESARSTVA (27. pr. n. št. – 476)
Ah ja, rimsko cesarstvo! To je pa tisto, ki ga najbolje poznamo (hvala Asterix). V glavnem, prvi cesar je bil Gaj Oktavijan Avgust. On je bil tisti, ki je zmagal v državljanski vojni, ki je žulila Rimljane po smrti Cezarja. Potem jih je sledilo cel kup. Nekaj jih je bilo dobrih (kot na primer Mark Avrelij, Trajan in Hadrijan), nekaj pa slabih (kot na primer Neron in še posebej Kaligula – ta je svoja liga). Cesarji so bili taki frajerji, da so jih častili kot bogove. Čeprav potem proti koncu Zahodnorimskega cesarstva ta služba postane zelo nevarna.
Krščanstvo strese rimsko družbo
Rimu tudi ni pomagalo, da se je v Rimskem imperiju začelo širiti krščanstvo. Ta nova vera se je zelo hitro širila in je sprva kar spajtlala rimski družbeni red. Naenkrat naj cesar več ne bi bil božanski! Šokantno. No, ni čuda, da so cesarji (na primer Neron), kristjane preganjali. Ampak tudi to ni rešilo težav, ki jih je imelo cesarstvo.
Delitev imperija
Potem se je zadeva kar zamotala in da bi ogromen imperij preživel, ga je cesar Dioklecijan ukazal razdeliti na dva dela: Vzhodnorimsko cesarstvo s prestolnico Rim in Zahodnorimsko cesarstvo s prestolnico Bizanc. Potem je cesar Konstantin Veliki oba dela še enkrat združil. Tale tip je 313 tudi odločil, da ne bo več preganjal kristjanov. Potem pa se še je sam spreobrnil. Po njegovi smrti je cesar Teodozij leta 380 krščanstvo razglasil za državno vero. Malo za tem pa je še ugotovil, da zahodnemu delu ni več pomoči in je 395 oba dela dokončno ločil. Potem se je zahodni del še malo matral, dokler ni prišel Odoaker in prisilil zadnjega rimskega cesarja Romulusa Augustulusa naj spoka iz mesta cesarja. Sebe je potem 476 razglasil za kralja Italije.
III. KONEC RIMSKEGA IMPERIJA: 476! ALI?
Zdaj pa še ena takšna piflarska uganka! Kdaj se pa zares konča zgodovina Rimskega cesarstva? Že vidim učence, ko rečejo “učitelj, to je enostavno. To je bilo leta 476.” In potem dobijo odgovor: “Ne!”. Zdaj so začudeni: “Ja draga družba, Rimsko cesarstvo se je končalo 29. maja 1453!” In zakaj? Takrat je Osmanski imperij zavzel Konstantinopel. Ne smemo pozabiti, Rimski imperij se je leta 395 razdelil na zahodni in vzhodni del. Leta 476 je prenehal obstajati samo zahodni del (glej prvi odstavek). Vzhodni pa je še kar nekaj časa vztrajal! Vzhodnorimski cesar je namreč bil ravno to, rimski cesar. Ali vsaj cesar tega, kar je ostalo od rimskega imperija. In ko je še ta del izdihnil, je bilo dejansko konec Rimskega cesarstva.
Dovolj kompliciranja. Da ostanemo na izi! Obdobje Starega Rima traja od njegove ustanovitve leta 753 pr. n. št. in do konca Zahodnorimskega imperija leta 476. To pa še je vedno zasoljeno dolgo obdobje. Vzhodnorimsko cesarstvo oziroma Bizantinsko cesarstvo potem seveda nadaljuje tradicijo Rima. Ampak če govorimo o Starem Rimu, mislimo tistega s središčem v mestu z istim imenom. To pa je oplelo takrat, ko je Alarik rekel zadnjemu rimskemu cesarju naj odstopi. Tako da to je to.
Evo ga, pa smo pri koncu. To bi bil en kratki izi pregled zgodovine Starega Rima. V glavnem, OSTANITE RADOVEDNI! Se beremo naslednjič!
Povzeto po:
- Več avtorjev: Svetovna zgodovina, Cankarjeva založba, Ljubljana 1976;
- Michael Kerrigan, Ilustrirana svetovna zgodovina: Stari vek, Mladinska knjiga, Ljubljana 2009;
- Rimska kraljevina (Wikipedija, World History Encyclopedia);
- Rimska republika (Wikipedija, Britannica);
- Rimsko cesarstvo (Wikipedija, Britannica);
- Zgodovina Rima (The History of Rome) – odličen podcast!
About The Author
