Obdobje antične Grčije, obdobje mitov in legend. Obdobje kupa dogodkov in zgodovinsko pomembnih osebnosti. Obdobje, ki marsikateremu osnovnošolcu in dijaku povzroča velike glavobole, neprespane noči in nepopisni stres. Drugim pa spodbudi radovednost in jih razveseli. Pač, različni ljudje so… različni! Pa da bo vsem malo lažje, bomo danes naredili en pregled starih Grkov. Tistim, ki jim je to v šoli nadležno jim bo malo lažje, drugi pa bodo malo osvežili, kaj že vedo. Pa dajmo pogledat ta izi pregled starih Grkov.

I. GRČIJA – DEŽELA NA JUGU BALKANSKEGA POLOTOKA
Preden naredimo pregled starih Grkov, moramo pogruntat, kako so živeli. No Grčija ni bila ravno dežela primerna za poljedelstvo. Nekaj ga je bilo, ampak zelo malo, saj je to zelo gorata dežela. Večinoma so se Grki ukvarjali z živinorejo, vinogradništvom in sadjarstvom. Namakalnega poljedelstva tukaj ni bilo, saj ni bilo primernih rek.
Za Grke je bilo morje zelo pomembno. Predstavljalo jim je okno v svet. To je podkrepilo še dejstvo, da imajo otokov kot toče. Morje jim je omogočilo trgovanje in dalo jim je tudi hrano.
Tako, zdaj ko smo postavili neko osnovo, pa si dajmo tak na izi pogledat, kako delimo grško zgodovino!
II. PREGLED STARIH GRKOV
Tako. Čepimo v starem veku. Natančneje, v obdobju antične Grčije. Tako da, dajmo si pogledati posamezna obdobja grške zgodovine. Pa začnimo:
Obdobje minojske in mikenske kulture (2000 pr. n. št. – 1200 pr. n. št.)
Pregled starih grkov začnemo seveda na začetku, pri prvih razvitih civilizacijah na tem območju. V tem obdobju se na otoku Kreta pojavijo Minojci. To je bilo nekje v 3. ali 2. tisočletju pr. n. št. Njihovo kulturo lahko označimo kot prvo civilizacijo na evropskih treh. Bili so dobri gradbeniki, saj so zgradili ogromno velikanskih palač. Največja je bila v mestu Knosos (to je tista, ki je omenjena v legendi o Minotavru), ki so jo začeli graditi okoli 1900 pr. n. št. Mimogrede, znanstveniki še vedno točno ne vedo, kdo je prebival v tej palači. Lahko da je bil kralj, lahko pa da je tukaj prebivala svečeniška elita.
Prav tako so Minojci bili spretni mornarji in dobri trgovci. Ti frajerji so zaradi tega hitro postali vodilna trgovska sila v vzhodnem Sredozemlju. Njihova kultura je bila tako fajn, da se je iz Krete širila tudi na celino. Propadli so okoli 1500 pr. n. št., predvidoma zaradi izbruha vulkana na Santoriniju, kar je povzročilo potrese in cunamije.
Druga civilizacija je bila mikenska. Ta se je pojavila na polotoku Peleponez tam okoli 2. tisočletja pr. n. št. Za razliko od Minojcev so Mikenci bili vojaki. Zaradi tega so hitro postali glavni tudi na Kreti. Od Minojcev so nato pobrali znanje o pomorstvu, umetnosti in kulturi. Središče mikenske države so bile, no ja, Mikene in kasneje je obsegala več mestnih državic, ki so jim vladali kralji. Mikenci so propadli okoli 1150 pr. n. št. zaradi selitev Dorcev. Oni so pricopatali iz Balkana in ne samo, da so uničili Mikence, odpravili so tudi njihove navade in način življenja. V glavnem, selitev Dorcev je pomenila prihod Grkov v celinsko Grčijo.
Okoli 1200 pr. n. št. bi naj prišlo tudi do trojanske vojne, ki jo je v svojem delu Iliada opisoval Homer. On je zadevo malo začinil z bogovi in čudeži. In potem še tisto s Heleno in Parisom, trojanskim konjem in dejstvom, da je bogi Odisej potem v Odisejadi zelo dolgo lutal domov. No, drugače pa bi naj Troja ležala na zahodni obali Male Azije.
Temno obdobje (1200 pr. n. št. – 800 pr. n. št.)
Grška temna doba se imenuje tudi grški srednji vek. Nekateri ji pravijo tudi Homerjeva doba. Drugače pa traja od propada mikenske civilizacije, okoli 1150 pr. n. št. in do pojava prvih grških polisov nekje v 9. stoletju pr. n. št. Zanimiva teorija iz tega obdobja je ta, da so za propad Mikencev kriva pomorska ljudstva z železnim orožjem (to so tista ljudstva, za katere nihče točno ne ve, od kod so se vzela). Še bolj zanimivo pa je, da so Mikenci propadli nekje v istem času kot Hetiti in ko je prišlo do zatona Egipta. Po koncu temne dobe so Grki doživeli pravi razcvet in se razširili od Črnega morja do Španije.
Tale temna doba grške zgodovine je sicer malo tak, tak. Strokovnjaki so dogajanje v tem obdobju sestavili iz najdb (tako kot npr. grobovi v Lefkadi itd.). Zaradi tega ker je to obdobje tako “temno” je manj predmet zgodovine in bolj temelji na arheologiji oziroma arheoloških najdbah.
Arhaična doba (800 pr. n. št. – 479 pr. n. št.)
Tale traja nekje od 8. stoletja do zmage nad Perzijo v grško-perzijskih vojnah 479 pr. n. št. Z arhaično dobo grške zgodovine se začne obdobje, ki ga imenujemo antika.
V tem času je potekala grška kolonizacija Sredozemlja. Ustanovili so kup mest, ki so bila z matičnimi polisi povezana kulturno in gospodarsko. Zakaj so šli? V glavnem zaradi tega, ker je primanjkovalo obdelovalnih površin in so potekale vojne med polisi.
V tem času so se tudi pojavile različne vrste vladanja (monarhija, vladanje plemstva – aristokracija) in prve oblike demokracije v Atenah. Uvedel jo je državnik Klejsten nekje okoli 508 pr. n. št.
Prav tako se je razvila značilna grška vojska – hopliti oboroženi s kopji in ščiti, ki so se borili v strnjenih vrstah imenovanih falange. Te falange si med letiu 490 in 479 pr. n. št. napokale Perzijce v grško-perzijskih vojnah. Posledica vojn je bila ta, da so Atene postale pomorska velesila.
Zdaj pa še malo kulture in športa! V tem času se je razvila še grška abeceda in zapisali so Iliado in Odisejo. Mimogrede, to sta najstarejši ohranjeni književni deli zahodnega sveta. In to še ni vse! Leta 776 pr. n. št. so namreč v mestu Olimpija organizirali igre v čast bogu Zevsu! Katere? Ja olimpijske seveda. Ta dogodek je bil tako pomemben, da so Grki od takrat naprej šteli leta.
Klasična doba (479 pr. n. št. – 323 pr. n. št.)
Tole obdobje traja od zmage nad Perzijo do smrti Aleksandra Velikega. Začne se z zlato dobo Aten. V tem času je bil glavni v tem polisu Periklej, ki je sporihtal demokracijo v Atenah, da je delovala še malo boljše. Atene so cvetele, saj so bile po vojni s Perzijo polne keša. Vse je bilo super dokler jim Špartanci ne rečejo, da so zapravljivčki. To Atence razjezi in pride do Peloponeških vojn (431 – 404 pr. n. št.). Po teh vojnah so polisi tako izčrpani, da so potem prišli Makedonci pod vodstvom Aleksandra in so jih na brzino zasedli.
Aleksander Makedonski je nato ustvaril svetovni imperij, ki je segal vse od Grčije in skoraj do Indije. Ustanovil je kup mest, ki jih je poimenoval Aleksandrija (s tem je sigurno ustvaril malo zmede, ampak kaj pol). Bil je navdušen nad grško in perzijsko kulturo. Tako zelo, da je svoje poveljnike poročil s perzijkami, da bi s tem simbolično pokazal povezavo. V glavnem, umrl je leta 323 pr. n. št. zaradi malarije. Po njegovi smrti je njegov imperij razpadel in začelo se je novo obdobje grške zgodovine – helenistična doba.
Helenistična doba (323 pr. n. št. – 146 pr. n. št.)
To obdobje se je začelo z vojnami generalov Aleksandra Velikega, ki so se stepli za ostanke imperija v Aziji, Evropi in Severni Afriki. Končalo pa se je z veliko zmago rimske vojske nad Grki, ki je povzročila uničenje Korinta. V tem času je pomen Grčije v grško govorečem svetu zelo upadel.
Središče helenizma je postalo mesto Aleksandrija v Egiptu. Takrat je bilo to največje in najbogatejše mesto antičnega sveta. Tukaj je stala tudi znamenita aleksandrijska knjižnica, ki pa je pogorela. V tem času je prišlo do velikega napredka v znanosti:
- Arhimed izračuna vrednost števila pi in izumi arhimedov vijak;
- Eratosten izračuna obseg zemlje;
- Ptolemej razvije teorijo, da je zemlja središče osončja (to je veljalo vse do 15. stoletja);
- Hiparh razvije modele gibanja sonca in lune;
- medicinci ugotavljajo kako deluje živčni sistem in krvni obtok.
III. KONEC OBDOBJA ANTIČNE GRČIJE
Obdobje helenizma se zaključi 146 pr. n. št., ko so v Grčijo prikorakali Rimljani in porazili Grke. Poleg tega so Korint zrušili do amena. Grčija je takrat postala rimsko protektorat. Kasneje, leta 133 pr. n. št. pa je območje Grčije prešlo neposredno pod rimsko vladavino in postalo del province Azije. Do dokončnega propada grkov je nato prišlo leta 88. pr. n. št., ko se je Mitridat VI. Pontski uprl rimu. Rimljani so ga potisnili iz Grčije, potem pa so se tako maščevali nad Grčijo, da si ta nikoli ni povsem opomogla. 27. pr. n. št. je Avgust Grčijo nato neposredno vključili v nov rimski imperij kot provinco Ahaja.
Tako, pa smo končali svoj pregled starih Grkov. Toliko, da imate orientacijo. Sedmošolci! Ni zakaj, mogoče pomaga. V glavnem OSTANITE RADOVEDNI! Se beremo naslednjič!
Povzeto po:
- Anton Sovre, Stari Grki, Slovenska matica v Ljubljani, Ljubljana 2006;
- Michael Kerrigan, Ilustrirana svetovna zgodovina: Zora civilizacije, Mladinska knjiga, Ljubljana 2009;
- Michael Kerrigan, Ilustrirana svetovna zgodovina: Stari vek, Mladinska knjiga, Ljubljana 2009;
- Več avtorjev: Svetovna zgodovina, Cankarjeva založba, Ljubljana 1976;
- Zgodovina Grčije (Wikipedija, Britannica).
