Smo v 16. stoletju. Poteka reformacija. To je versko gibanje, ki zahteva korenite spremembe v cerkvi. Posledica tega je jezen papež. In kaj se potem zgodi? Cerkev se prej ali slej odzove in poskuša porednim reformatorjem stopiti na prste. Temu rečemo protireformacija. Poglejmo si, kako je potekala protireformacija v Evropi.
I. KAJ JE PROTIREFORMACIJA
Protireformaciji drugače pravimo tudi katoliška prenova. Začela se je zato, ker Cerkev ni uspela zadržati širjenja reformacije in z njo seveda nove skupine kristjanov, ki jim pravimo protestanti oz. evangeličani. Kljub temu pa je katoliška Cerkev še vedno imela velik vpliv v Evropi in tudi podporo mnogih vladarjev.
Protireformacija je potekala v 16. in 17. stoletju. V glavnem je Cerkev v tem času gor in dol po Evropi preganjala protestante. Kar je bilo še hujše, pa je bilo zažiganje njihovih knjig, kar je bil velik udarec za knjižno proizvodnjo v Evropi. V tem času je katoliška Cerkev namreč ustvarila seznam prepovedanih knjig.
Glavni cilj protireformacije je torej bil zaustaviti širjenje protestantizma in poskrbeti za to, da se v deželah katoliških vladarjev ponovno uvede katoliška vera.
II. PROTIREFORMACIJA V EVROPI
Tridentinski koncil

Pasquale Cati: Tridentinski koncil, 1588 (wikimedia.org).
Če si pogledamo protireformacijo v Evropi, moramo prvo omeniti Tridentinski koncil, ki je potekal od leta 1545 do leta 1563. Rimokatoliška cerkev je na ta način želela poflikati luknje, ki so privedle do krize, v katero je zablodila. Tako so sprejeli nekaj temeljnih pravil:
- Papež je nezmotljiv in samo on lahko razlaga cerkvene zakone;
- škofje morajo bivati in izvrševati svoje obveznosti v škofijah;
- prepovedjo prodajo odpustkov in cerkvenih služb;
- uvedba matičnih knjig;
- odločijo se izboljšati izobrazbo duhovnikov;
- odločili so se za ohranitev celibata.
V glavnem so nekaj malega spremenili. Niso pa priznali vsega, kar so jim očitali protestanti. Logično, ker drugače bi papež izgubil svoj stolček. Tega pa seveda niso hoteli.
Jezuiti
Jezuiti oziroma Jezusova družba, je bil meniški red, ki ga je leta 1534 ustanovil Ignacij Loyola. V glavnem so ustanavljali šole in skrbeli za izboljšanje izobrazbe ljudi. Pri tem so seveda širili katoliško vero. Poenostavljeno rečeno, so bili Jezuiti odgovor katoliške Cerkve na protestantske šole. Delovali so tako v Evropi, kot tudi v kolonijah, kjer so širili katoliško vero.

Inkvizicija in verske komisije
Naslednja pomembna zadeva je bilo delovanje inkvizicije in verskih komisij. Inkvizicija je bilo cerkveno sodišče, ki je preganjalo protestante in druge krivoverce. Zelo znana inkvizicija je bila španska inkvizicija, ki jo je med drugim vodil zloglasni inkvizitor Tomas de Torquemada. S tem ni bilo dobro češenj zobat.
Verske komisije po drugi strani, so bile aktivne v Rimsko-nemškem cesarstvu. Organizirali so jih deželni knezi, ki so ohranili katoliško vero. Te strice so vodili škofje in da pri izvajanju svojega dela ne bi dobili po nosu, jih je spremljala vojska. Na žalost so bile te verske komisije iz vidika protestantov kar sitne, saj so uničevale protestantske knjige, protestantske cerkve in protestantska pokopališča. Tako da, jasno zakaj so rabili oboroženo spremstvo. Poleg tega so protestante spreobračali v katoličane.
Verske vojne
Leta 1555 so luterani oz. evangeličani tako močni, da je prišlo do spopadov v nemških deželah. Zaradi tega cesar skliče zborovanje vseh knezov in sklenejo Augsburški verski mir. To pomeni, da je luteranstvo postalo nova vera v Rimsko-nemškem cesarstvu. Torej je bil končno mir. Seveda ne, ker drugače ne bi bilo zanimivo ali? Prišlo je do kar nekaj spopadov:
- Upor na Nizozemskem, proti oblasti katoliškega španskega kralja (1566 do 1648)
- Vojna med katoličani in hugenoti (kalvinisti) v Franciji (16. stoletje): spopadi se končajo z nantskim ediktom 1598, ko protestanti dobijo iste pravice kot katoličani.
- Tridesetletna vojna (1618 – 1648): ena najbolj uničujočih vojn v novem veku. Konča se z Vestfalskim mirom leta 1648.
III. POSLEDICE PROTIREFORMACIJE V EVROPI
Protireformacija v Evropi je imela nekaj posledic. V glavnem je bila krščanska cerkev v Evropi še vedno razdeljena na tri dele. Na katoliško, protestantsko in pravoslavno. Tako da tukaj ni bilo velikih sprememb, čeprav se je število protestantov v nekaterih delih Evrope zmanjšalo. V glavnem so se obdržali predvsem v severnem in srednjem delu današnje Nemčije, na območju Skandinavije in Velike Britanije.
Glavna posledica so bile spremembe v katoliški Cerkvi, ki jih je prinesel Tridentski koncil in seveda uničenje, ki je bilo posledica spopadov, predvsem pa tridesetletne vojne.
OK, DOVOLJ NAKLADANJA. TUKAJ JE ŠE POVZETEK ZA TISTE, KI SE JIM MUDI!

Povzeto po:
- Protireformacija (Wikipedija, Britannica, World History);
- Jezuiti (Wikipedia, Britannica);
- Tridentinski koncil (wikipedia, The Council of Trent)
- Več avtorjev: Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana 1999;
- Jelka Miranda Razpotnik, Anja Plazar: Raziskujem preteklost 8, Rokus-Klett, Ljubljana 2020.
