Brata Grimm in njune grozljivke

Brata Grimm, ali natančneje Wilhelm in Jacob Grimm, sta zelo znana pravljičarja. Njune pravljice navdušujejo generacije. Sneguljčica ali Rdeča kapica, sta bili zagotovo del obvezne opreme zgodb za lahko noč. Nekatere so postale Disney risanke. Deklice so sanjale da bodo princeske in dečki, da bodo princi na belem konju. Kaj pa, če vam povem, da so v originalu te pravljice bolj material za grozljivke? O ja. Brata Grimm nista pisala tako nedolžnih pravljic. Mogoče so zato Nemci brez humorja.. hmmm…. Šalo na stran, dajmo si pogledat zakaj se gre!

BRATA GRIMM IN NJUNE PRAVLJICE

Wilhem in Jacob Grimm sta bila jezikoslovca in etnologa. Ta dva strica sta leta 1812 izdala zbirko pravljic z naslovom Kinder und Hausmärchen (Otroške in hišne pravljice). Namen teh pravljic ni bil navdušiti otroke. Zbirala sta jih od 1806 naprej za zbirko Clemens Brentanota, Achima von Arnima in Johanna Friedricha Reichardta z naslovom Des Knaben Wunderhorn (Fantov čudežni rog).  Prva izdaja je vsebovala 85 pravljic. Napisane so bile v dokaj suhoparnem jeziku. Namenjene so bile predvsem akademikom, med katerimi pa niso bile dobro sprejete. Ta njuna zbirka je pridobila na priljubljenosti med navadnimi ljudmi, predvsem med otroci. Tukaj se pojavi problem, ker so te pravljice bolj spominjale na grozljivke kot karkoli drugega. Zaradi tega sta jih začela spreminjati in prirejati, da so postale bolj prijazne mlajšim bralcem. V vsaki izdaji sta brata Grimm kakšno pravljico odvzela ali dodala. Potem so 40 let in sedem izdaj knjige kasneje, nastale pravljice, kot jih poznamo danes. Skupno sta brata Grimm zbrala nekje okoli 210 pravljic.

Ampak nas danes zanimajo tiste prve verzije, ki sta jih brata Grimm našla in zbrala v knjigo leta 1812.

PEPELKA

Vsi poznamo pepelko. Ubogo deklico, ki izgubi starše in nato živi pri hudobni mačehi. Potem ji nekega dne prijazna vila omogoči, da gre na ples, kjer se vanjo zaljubi princ. Ko pa ura odbije polnoč, mora pepelka hitro domov, saj se konča vilinska čarovnija. Pri tem izgubi čeveljc, s pomočjo katerega jo potem princ poišče. Tako živita do konca svojih dni.

In kaj je tu grozljivega? Hja, v originalu mačeha po vsej sili želi, da bi bil čevelj prav njenima hčerama. Zato jima reče: »Vzemita ta nož. Če bo čevelj premajhen, si samo odrežita del stopala. Bolelo bo – a kaj zato? Bolečina bo minila, ena od vaju pa bo postala kraljica.«

Ena si je odrezala prst, druga pa peto. Na koncu so ju izdale krvave nogavice in princ najde pepelko. Toliko o materializmu. In še pika na i, v drugi izdaji pravljice, golobi napadejo sestri in jima izkljuvajo oči. Precej nasilna zadeva za otroško pravljico. Ah ja, drugačni časi.

JANKO IN METKA

Janko in Metka! Dva uboga otroka, ki imata hudobno mačeho! Zaradi nje ju oče pusti v gozdu. Potem prideta do hiške, kjer živi hudobna čarovnica. Ta ju želi pojesti. Janko in Metka se rešita in najdeta pot domov, kar njunega očeta neskončno razveseli. To verzijo poznamo. Zdaj pa gremo k originalu.

Pravljica izvira nekje iz leta 1812 in v tej verziji otroka v gozdu pustita njuna prava starša. Pravljica namreč obravnava temo revščine in lakote. Govori o revnem drvarju in njegovi ženi, ki sta prisiljena zapustiti otroke, saj bi drugače vsi umrli od lakote. Torej v pravljici v osnovi nastopata obupana starša. Šele kasneje, okoli leta 1840 brata Grimm obupano mati zamenjata z hudobno mačeho.

TRNULJČICA

Tale znana pravljica govori o kralju in kraljici, ki priredita zabavo za svojo novorojenko Trnuljčico. Problem je, da ena izmed vil ni povabljena. Ta je tako zamerljiva, da napove, da se bo deklica zbodla na kolovratu in zaspala. To se tudi zgodi. Trnuljčica pet let spi in se nato zbudi, ko jo poljubi princ.

Brata Grimm sta navdih za tole pravljico našla pri italijanskem pesniku Giambattisti Basileju, ki je v 17. stoletju izdal dve zbirki pravljic. On je zapisal, da se je dekle zbodlo in zaspalo. Potem jo najde kralj, jo v spanju posili in izgine. Dekle rodi dvojčka in eden od njih iz njenega prsta izsesa trsko. Ampak ker to še ni dovolj, je zapisano, da kraljeva žena izve za nezvestobo moža. Ta ukaže kuharju, da mora skuhati in kralju postreči oba dojenčka. Trnuljčico pa želi zažgati na grmadi. Kralj situacijo reši in na grmadi pristane kraljica. Kralj in Trnuljčica pa srečno živita do konca svojih dni.

SNEGULJČICA

Sneguljčica je menda ena izmed najbolj znanih Disneyjevih risank. Vsebino zgodbe v glavnem poznamo. Kralj ima lepo hčerko Sneguljčico. Po smrti njene matere si najde novo ženo. Ta je ljubosumna na pastorkino lepoto in ukaže lovcu naj jo ubije. Lovca itak preplavi dobrota in tega ne naredi. Deklica pobegne in živi v gozdu pri palčkih. Njena mačeha pogrunta kaj se dogaja in jo zastrupi z jabolkom. Potem pride princ in reši situacijo. Potem pa Sneguljčica in princ živita srečno do konca svojih dni.

Prva izdaja pravljice je malo bolj temačna, ker Sneguljčico hoče ubiti njena biološka mama. Zakaj? Ker je hčerka lepša od nje. Toliko o samovšečnosti. Ta ukaže lovcu naj ji prinese njena pljuča in jetra, da jih bo pojedla. Seveda do te bolne večerje ni prišlo in zgodba se je razpletla. Na koncu mati dobi kazen in je na Sneguljčičini poroki morala plesati v razbeljenih železnih čevljih. To je bilo opisano tako: »Njena stopala so se grozljivo ožgala in ni mogla prenehati, dokler ni odplesala v smrt.«

RDEČA KAPICA

In še zadnja! Rdeča kapica, ki jo skupaj z babico poje volk. Potem pride lovec, ubije volka in mu prereže želodec. Ven skočita babica in Rdeča kapica, čili, živi in zdravi. To je to! Vsi so živeli veselo!

Ne! V izvirni različici volk ne umre in rdečo kapico ponovno ustavi. Rdeča kapica mu ne nasede in steče direktno do babice. Volk ji sledi in spleza na streho. Babica in Rdeča kapica ga potem prelisičita. Volk pade v kad in se utopi.

Ampak to še ni vse! Brata Grimm sta tukaj omilila krvave podrobnosti in namigovanje na spolnost. Francoski pisatelj Charles Perraut namiguje na spolnost, ko volk nagovarja Rdečo kapico, naj se sleče in leže k njemu. In če to že ni dovolj, so zgodnejše verzije še hujše. V teh namreč volk iz babice naredi klobase in prisili Rdečo kapico, da jih poje. Po tem pa še spijeta »vino« narejeno iz babičine krvi.  

IN ZA KONEC

Brata Grimm sta zbrala pravljice, ki so skozi leta zrasle v nekaj, kar pozna skoraj vsak človek. Še danes navdihujejo pisatelje in filmarje okoli sveta. Najbrž si brata Wilhelm in Jacob resnično nista mislila, da bomo se še danes pogovarjali o tem, kar sta ona dva zbirala in predelovala.

Tako, pa je na naše otroške spomine padla čisto nova luč, tako da dovolj nakladanja za danes. OSTANITE RADOVEDNI. Se beremo naslednjič!

Povzeto po:

• Maria Tatar, The Hard Facts of the Grimm’s Fairy Tales, Princeton University Press, 2008;
• Pravljice neprimerne za otroke, History Illustrated, letnik 2013, št. 21;
• Brata Grimm (Britannica);
• Pravljice bratov Grimm (Wikipedija, Britannica);
• Originalne pravljice bratov Grimm (Times of India).

About The Author