Tridesetletna vojna

Vojna, ki traja trideset let. Sliši se neverjetno. Ampak na žalost je bila tridesetletna vojna še kako resnična. Ne samo to, njene posledice so vidne še stoletja po tem, ko se je končala.

I. PREDZGODBA TRIDESETLETNEGA COTANJA

Lahko bi rekli, da bila tridesetletna vojna (1618 – 1648) velika prelomnica evropske zgodovine. Ampak, zakaj bi se nekdo tepel trideset let (No, če smo natančni 29 let, 11 mesecev, 3 tedne in 1 dan)? Zaradi vere? Ja, to je bila uradna utemeljitev in tako tudi izgleda na prvi pogled. Na eni strani smo imeli protestante, na drugi katolike. V bistvu pa vsi vemo, da se vojne vedno bijejo zaradi želje po oblasti in denarju. Ta ni bila nič drugačna. Če gledamo natančno, je bilo to več vojn v eni in vse so bile posledice tekmovanja med vladarji. Pa da bo še bolj zamotano, še vrzimo noter vojno Nizozemcev, ki so se želeli osamosvojiti izpod Španije.

Zamotano? Ni važno. Gremo dalje! Ta celotna solata se je začela z nenavadnim dogodkom, z metom dveh državnikov čez okno palače Hradčany v Pragi, končala pa brez zmagovalca, z ogromno žrtvami in mirom, ki je spremenil podobo Evrope. No, pa dajmo raziskat to Igro prestolov (upam da v manj kot 1000 besedah).

II. TRIDESETLETNA VOJNA SE ZAČNE

In spet začnemo na začetku te celotne zadeve. V Evropi 16. in 17. stoletja je bilo ozračje zelo napeto. Stara celina je bila namreč razdeljena na dva pola. Na eni strani smo imeli pristaše reformacije, na drugi strani pa tiste, ki so bili zvesti papežu in katoliški cerkvi. Začetek vojne je bil leta 1618, ko so protestantski plemiči čez okno torpedirali dva cesarska namestnika. Padec sta preživela, ker je pod oknom bil kup smeti. Potem so Čehi odstavili katoliškega kralja, Habsburžana Ferdinanda II. Niso ga marali, ker so bili Habsburžani zelo zagrizeni katoliki. Zaradi tega so izvolili protestanta Friderika V. Ferdinand II. je bil seveda konkretno jezen in je dve leti kasneje vrnil udarec. 1620 pride do bitke na Beli gori, kjer Ferdinand zbrca češko vojsko in dobi nazaj izgubljeno ozemlje.

Celotna zadeva se potem komaj prav začne. Drugače ne bi mogli govoriti o tridesetletni vojni. Po začetku na Češkem se je vojna namreč razširila na celotno območje nemškega cesarstva, vse do Baltika. Protestanti so v tej vojni dojemali rodbino katoliških Habsburžanov kot grožnjo protestantom. Zaradi tega so se v vojno vključile druge protestantske države (Danska, Nizozemska in Švedska), ki so želele braniti protestantsko skupnost. Nato so se vključile še katoliške države (Francija in Španija) in potem so se preganjali, pretepali ter brcali gor in dol po Nemškem cesarstvu. Vojna se je selila od severa proti jugu in spet nazaj ter dolgih trideset let klatila po srednji Evropi.  Pri tem bi omenili samo eno stvar. 1630 je kazalo, da se bo vojna zaključila. Potem pa so se vključili Švedi in jo podaljšali za celih 18 let.

III. PODPIS VESTFALSKEGA MIRU: KONČNO MIR

Potem, ko so uničili absolutno vse kar je bilo možno in ne možno, se je vojna končala brez zmagovalca. Udeleženke vojne, ki jih je bilo 109, so bile zdelane in izčrpane. Bodimo realni, trideset let so se borili. Zato so se začela mirovna pogajanja in države so leta 1648 podpisale Vestfalski mir. S tem mirom se je zaključila tako tridesetletna vojna (1618 – 1648), kot tudi osemdesetletna vojna za neodvisnost Nizozemske od Španije (1568 – 1648).

Določila Vestfalskega miru:

• Potrdil je sklepe Augsburškega verskega miru iz leta 1555 (ta je priznal luteranstvo kot novo vero v Rimsko-nemškem cesarstvu in vsak deželni knez je lahko sam odločal o tem, katera vera bo v njegovi deželi).
• Švica je postala neodvisna država.
• Španija in Nizozemska sta podpisale mir, Nizozemska postane neodvisna.

IV. KAKŠNE POSLEDICE JE IMELA TRIDESETLETNA VOJNA?

Tridesetletna vojna je imela tudi druge posledice. Nastale so nove države in malo se je spremenilo razmerje moči v Evropi, ker je Rimsko-nemško cesarstvo bilo popolnoma razdejano. Ni se za čuditi, ker so se trideset let borili po teh deželah po dolgem in po čez. Zaradi tega je razpadlo na več neodvisnih držav. Francija se je tega zelo veselila, ker je njen glavni tekmec za oblast v srednji Evropi razpadel na prafaktorje. Posledica je seveda sprememba razmerja moči držav v Evropi.

SLABO ZA EVROPO, DOBRO ZA KMETE?

Ampak to še ni vse. V Evropi je zaradi vojne umrlo okoli 20% prebivalstva! 450.000 jih je umrlo v boju, ostali so umrli zaradi lakote in bolezni. Na nekaterih območjih je umrlo tudi do 60% prebivalstva. Posledica tega so bila neobdelana polja in padec gospodarstva. Najbrž pa je logično tudi, da je prišlo tudi do družbenih sprememb, predvsem se je spremenil odnos do kmetov, ki so bili za plemstvo zelo dragoceni (logično, saj jih je ostalo zelo malo).

Zaradi tega je tridesetletna vojna en izmed prelomnih dogodkov evropske zgodovine novega veka. Njene posledice pa so bile občutne še stoletje potem, ko se je končala.   

IN 773 BESED KASNEJE, DODAJMO ŠE POVZETEK ZA PLONKCE!

ŠE ZANIMIVOST ALI DVE ZA KONEC:

1. V tem času ni bilo tako močne pripadnosti posameznim državam. Najpomembnejša zadeva je bil denar. Zaradi tega je v tridesetletni vojni sodelovalo veliko plačancev. Najbolj znani so bili tako imenovani Landsknechti. To so bili nemški plačanci, ki so imeli zelo radi pisane uniforme. Pozitivno: bili so vedno oblečeni po zadnji modi. Negativno: na daleč si jih videl. Fajn tarča za tipa s topom.
2. Švedska je bila v tem času evropska velesila. Ravno njen vstop v tole vojno je pripeljalo do najhujših spopadov. Takšen spopad je bila na primer bitka pri Lütznu, kjer sta se spopadli švedska in nemška vojska. V tej bitki je umrlo tisoče vojakov, skupaj s švedskim kraljem Gustavom II. Adolfom. Kljub temu je v tej bitki zmagala Švedska.
3. Še dodatni bonus: Oklep švedskega kralja so nasprotniki ukradli iz njegovega trupla in ga odnesli na Dunaj kot trofejo. Švedi so ga dobili nazaj leta 1920.

Konec, fertik. To je to! In ne pozabite: OSTANITE RADOVEDNI! Se beremo naslednjič!

About The Author