Reformacija v Evropi

Evropa od 14. stoletja naprej ni bila ravno najbolj prijazen kraj za živeti. Po celini je divjala kuga. Ljudje so umirali kot po tekočem traku. Potem je vstopila cerkev in rekla: »Brez skrbi! Mi bomo vse rešili! Z molitvijo!«. Zadeva ni delovala in cerkev je izgubila ugled. Potem so Evropejci odkrili, da zemlja ni ploščata in cerkev je spet izgubila ugled. Potem ugotovijo, da se zemlja giblje okoli sonca in ne obratno, kot so rekli cerkveni uradniki. In cerkev spet izgubi ugled. Lahko bi rekli, da cerkvena resnica pade v konkretno krizo. Dodajmo še dejstvo, da je bila Cerkev v tem času poštena kot povprečen politik in smo tam. Začnejo se pojavljati želje po spremembi. Začne se reformacija.

I. REFORMACIJA PRED REFORMACIJO?

Cerkev je bila najmočnejša institucija v Evropi tega časa. Seveda ga je povrh vsega tudi biksala in so se vedno znova pojavljali ljudje, ki so jo kritizirali. Eden takšnih je bil češki duhovnik Jan Hus, ki je želel spremembe v Cerkvi. To mu je prineslo izlet na grmado, kjer so ga kot krivoverca zažgali leta 1415. Vseeno pa reformacijsko gibanje ni zamrlo. Dajmo si pogledat, kaj se je zgodilo.

II. MARTIN LUTHER IN NJEGOVE IDEJE

Reformacija je bilo gibanje v zahodnem krščanstvu v 16. stoletju. Pojavilo se je zaradi tega, ker je Cerkev delala resnično velike kikse. Papeži so bili nemoralni in duhovniki nepismeni. Velikokrat se je zgodilo, da so cerkvene položaje enostavno prodajali ljudem, ki so bili popolnoma nesposobni. Povrh vsega pa so prodajali še odpustke. To je bila vsota, ki jo je posameznik plačal, da so mu odpustili grehe. Prav zanimivo bi bilo videti ta »cenik«.

Ti odpustki so šli tako daleč, da je papež Leon X. odpustke ponudil vsem, ki bodo prispevali denar za obnovo Bazilike sv. Petra v Vatikanu. Ni čudno, da se je prej ali slej pojavil nekdo, ki se bo oglasil. Ta nekdo je bil duhovnik Martin Luther, ki je 31. oktobra leta 1517 nadškofu Albertu iz Mainza poslal protestno pismo, kateremu je priložil svojih znamenitih 95 tez v katerih je kritiziral odpustke in tako zavrnil tudi avtoriteto papeža. Nadškof ni odgovoril na pismo, ampak ga je samo posredoval v Rim, kjer pa je papežu odneslo pokrovko. Luthra je označil za krivoverca. Poskušal ga je prisiliti naj teze prekliče, kar mu pa ni ratalo in Luther je v celotnem prepiru leta 1518 papeža celo označil za antikrista.

Ideje, ki so dvignile prah

Dajmo se za trenutek vstaviti in sploh pogledat, zakaj so Luthrove ideje papeža tako motile. Najbolj je kritiziral odpustke in zahteval, da ljudje v svojem jeziku berejo Biblijo. Seveda, pa so te ideje, ko so prišle v javnost, še malo dopolnili. Poenostavljeno povedano, so iz njegovih idej izšle sledeče zadeve:

• Biblijo bi moral vsak brati v svojem jeziku;
• Bogoslužje naj poteka v ljudskem jeziku, ne v latinščini;
• Odpustke je potrebno prepovedati;
• Nasprotovanje čaščenju svetnikov;
• Nasprotovanje celibatu (prepovedi duhovnikom, da se poročijo in imajo družine);
• Nasprotovanje spovedi;
• Zahteva po nepriznavanju papeža;
• Odprava samostanov;
• Zahteva po tem, da je Cerkev revna in da naj bodo cerkve preproste.

III. REFORMACIJA SE ŠIRI

Prepir je trajal do leta 1521, ko je papež tega porednega Luthra izključil iz Cerkve, saj še vedno ni preklical svojih tez. In to še ni vse! Dodatno je napisal tri spise v katerih je natančno opisal kakšna reforma Cerkve je potrebna. Da so ga vrgli iz Cerkve ni bilo najboljše za Luthrovo zdravje, zato se je moral malce skriti. Potuho mu je dal knez Friderik III. na svojem gradu Wartburg. Njegove teze pa so medtem že zdavnaj prevedli v nemščino in jih razširili med ljudi. Tako se je reformacija docela začela. V Evropi se je razširila kot požar in seveda dosegla tudi Slovenske dežele.

Reformacija je navdušila še druge prepričljive posameznike da papežu obrnejo hrbet. Nastale so še druge smeri. Najpomembnejše so bile:

• Cvingljanstvo, ki se imenuje po Švicarju Huldrychu Zwingliju. Razlika med njim in Luthrom je bila v dojemanju zadnje večerje. Zwingli je namreč trdil, da Jezus ni bil navzoč, Luther pa, da je bil.
• Kalvinizem, ki se imenuje po francozu Jeanu Calvinu. Ti so bili malo ekstremni. Med drugim verniki niso smeli nositi svetlih oblačil in cerkve so bile čisto brez okrasja.
• Anglikanci, so nastali, ker se je angleški kralj Henrik VIII. želel ločiti od žene, papež pa mu ni dovolil. Zato je rekel: »Idi se solit«. Naredil je svojo cerkev, kjer je bil angleški kralj (ali kraljica) glavni.

Ah ja, 95 tez. Pritožba o cerkvi, ki je ustvarila dodatno vrsto cerkve. Zanimivo, kako se včasih zadeve obrnejo. To je še toliko bolj pomembno, če vemo, da Luther tega nikoli ni želel. Njegova ideja je bila samo ta, da se cerkev zbrihta in popravi svoje napake, ne pa da se še bolj razdeli. Prepozno Martin, zdaj že je, kar je.

Vmeša se politika

V celotno zgodbo so se nato vmešali nemški knezi in cesar (Karel V.). Reformacija je tako dobila poleg verskega, še politični prizvok. Karel je ukazal preganjati Luthra, ker se ni želel zameriti papežu. Knezi pa so tukaj bili deljenega mnenja in začele so se dolgoletne težave in spori. Luthrove ideje so se hitro širile in številni so zapustili Cerkev in pod vodstvom Luthra ustanovili samostojno versko skupnost, ki jo imenujemo luterani ali evangeličani. Tako se je začela igra »kdo je močnejši« in na koncu je prišlo celo do spopadov, ki so se končali z Augsburškim verskim mirom leta 1555. Ta je v Rimsko-nemškem cesarstvu priznal luteranstvo kot državno vero. Poleg tega je lahko vsak knez sam odločil, v katerem taboru bo, po principu »Čigar oblast, tega vera«.

Vse je postalo mirno okoli tega. Dokler več ni bilo. Zdržali so celih 63 let v katerih so tlele napetosti med protestanti in katoliki. Potem je prišlo do tridesetletne vojne. Potem pa je bil mir. Westfalski mir, če smo čisto natančni.

IV. POSLEDICE REFORMACIJE

In posledice reformacije? V glavnem, krščanstvo v Evropi je bilo dokončno razdeljeno na tri skupine: katolike, protestante in pravoslavce. Tako je še danes. Je pa reformacija pozitivno vplivala na pismenost, ker so ljudje dobili dostop do Biblije v svojem jeziku. Povečal se je tudi pomen izobraževanja in šol. Protestanti so namreč ustanovili veliko šol, da bi poučevali o svoji veri. Kalvinisti so tudi odigrali svojo vlogo, saj so zagovarjali enakost vseh vernikov. To je do neke mere spodbudilo zametke demokracije, kar je tudi vplivalo na kasnejša družbena pravila v angleških kolonijah v severni Ameriki.

PA ŠE POVZETEK ZA TISTE VZTRAJNE!

Tako, pa smo zaključili evropski del. Sledi še slovenski del in to, kako se je cerkev odzvala na celotno solato: protireformacija. Do takrat pa, OSTANITE RADOVEDNI! Se beremo naslednjič!

Še nekaj zanimivosti:

• Luther je v osnovi želel reformo obstoječe cerkve in ne svojo ločeno versko skupnost.
• Sicer vlada splošno prepričanje, da je Luther svoje teze nabil na vrata cerkve v Wittenbergu, vendar temu ni tako. Ta zgodba temelji na izjavah Philippa Melanchthona, ki v tem času sploh ni bil v Wittenbergu. Prva pisna omemba tega dogodka pa se pojavi komaj leta 1544, kot zaznamek Luthrovega tajnika Georga Rörerja. Učenjaki zato močno dvomijo, da je svoje teze javno objavil. Sprva so bile namenjene razpravi v cerkvenih krogih.
• Izključitev iz Cerkve z drugo besedo imenujemo tudi ekskomunikacija.

Literatura in dodatno branje:

• Več avtorjev: Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana 1999;
• Jelka Miranda Razpotnik, Anja Plazar: Raziskujem preteklost 8, Rokus-Klett, Ljubljana 2020;
• Več avtorjev: Svetovna zgodovina, Cankarjeva založba, Ljubljana 1976;
• Reformacija (wikipedia);
• Martin Luther (wikipedia in britannica);
• Papež Leon X. (wikipedia);
• Protestantizem (wikipedia).

About The Author