Prva svetovna vojna nikogar ni pustila hladnega. Američani so na začetku gospodarsko pomagali antantnim silam ampak to ni bilo dovolj. 1917 je državi čez lužo prekipelo. Ne samo, da so jim nemške podmornice 1915 potopile potniško ladjo Lusitanio, Nemci so začeli nagovarjati Mehičane, naj napovejo vojno Združenim državam Amerike. Povrh je antanta izgubljala, saj so se v Rusiji začele revolucionarne težave. To je piskru odneslo dekl in 1917 so Američani aktivno poprimili za orožje. Kmalu za tem, se je začelo nakazovati, da bo antantni tabor zmagal in začele so se priprave na urejanje sveta po vojni. En del tega procesa je bil tudi program ameriškega predsednika Wilsona, njegovih štirinajst točk.
I. KAJ JE WILSONOVIH ŠTIRINAJST TOČK
Štirinajst točk je bil intelektualni izdelek ameriškega predsednika Thomas Woodrow Wilsona. Imel je idejo, da bi se ta program uporabil za pogajanja, ki bi končala prvo svetovno vojno. Hkrati je upal, da bi z njim preprečil začetek nove vojne.
8. januarja 1918 je predsednik Wilson svojih štirinajst točk predstavil kongresu Združenih držav Amerike. V programu se je zavzemal za pravico do samoodločbe narodov, pravičnejšo politiko, trgovsko svobodo in ozemeljsko nedotakljivost ter politično neodvisnost velikih in malih držav. Sliši se super, ne da?
V govoru, v katerem je predstavil te točke, se je dodatknil tega, kar je po njegovem mnenju bilo krivo za začetek vojne in podal predloge, kako zagotoviti trajni mir.
Naj spomnim, da se je to vse dogajalo pred koncem vojne, ameriški predsednik pa je bil tudi malce prebrisan. Upal je, da bodo Rusi, potem ko bo program v javnosti, ostali v vojni. V tem času je v Rusiji ravno potekala revolucija. S tem programom je namreč tudi poskušal prepričati boljševike, da jim bo antanta ponudila boljše pogoje miru, kot Nemčija. Govor in idejo je Lenin dobro sprejel. Ampak, seveda je zgodovina ubrala svojo pot.
Njegovi zavezniki – Francozi, Angleži in Italijani, so bili tukaj deljenega mnenja, saj so imeli svoje poglede na Wilsonov idealizem (človek bi si mislil, da so vedeli, kaj se bo zgodilo 21 let kasneje… jasnovidci!). Kljub temu so štirinajst točk kasneje uporabili kot osnovo za pogajanja o Versajski mirovni pogodbi.
II. VSEBINA PROGRAMA
Wilsonove točke so torej nagovarjale cel kup tematik. Na kratko povedano, so se ukvarjale z naslednjimi zadevami:
- javna diplomacija in nobenih tajnih mednarodnih pogodb;
- svobodna pomorska trgovina in plovba v vojni in v miru;
- enakopravni trgovski odnosi med narodi;
- razorožitev vseh držav do najnižje možne mere;
- nepristranska ureditev vseh kolonialnih vprašanj in upoštevanje pravic prebivalstva;
- Nemčija mora zapustiti rusko ozemlje, Rusiji se zagotovi sodelovanje drugih narodov in to, da bo neodvisno sklepala o lastnem političnem razvoju;
- vojaška izpraznitev Belgije;
- Alzacijo in Loreno mora Nemčija vrniti Franciji;
- popravek italijanske meje po jasno določenih narodnostnih črtah;
- avtonomija za avstroogrske narode;
- nemške čete morajo zapustiti Romunijo, Srbijo in Črno goro, katerih suverenost se obnovi, Srbiji pa se zagotovi svoboden in varen dostop do morja;
- avtonomija za narode v osmanskem imperiju;
- ustanovitev neodvisne poljske države, ki mora zajeti ozemlje nesporno naseljeno s Poljaki in dobiti svoboden dostop na morje;
- ustanoviti se mora splošno združenje narodov, ki bo poroštvo za politično neodvisnost in nedotakljivost velikih in malih držav.
III. ODZIVI NA WILSONOVIH ŠTIRINAJST TOČK
Odzivi na Wilsonovo idejo so bili mešani. Antanta je točke sprejela mešano. Francoski ministrski predsednik Clemenceau je sarkastično dejal: “Dobri Gospod jih je imel samo deset!”. Kljub temu so Angleži in Francozi Wilsonove točke sprejeli 1. novembra 1918, čeprav je bila na mizi tudi ideja, da bi se jim dodala točka, da naj Nemci plačajo vojno odškodnino. Velika Britanija je večino točk potem “odpisala” in obdržala samo tisto, ki je bila vezana na svobodno trgovino in plovbo.
Centralne sile so točke sprva jemale samo kot propagando. Potem pa so se Nemci malo zamislili. Oktobra 1918 je Maximilian von Baden, nemški kancler, Wilsonu poslal pismo. V njem je izjavil, da želi na podlagi štirinajstih točk začeti mirovna pogajanja.
Točke so odmevale tudi v drugih delih sveta, predvsem v kolonijah, saj so govorile o pravici samoodločbe. To je našlo posluh predvsem med nasprotniki kolonializma, saj so videli priložnost, da se kolonije osamosvojijo. V resnici je Wilson mislil samo na samoodločanje evropskih držav. Nekako je pozabil na kolonije.
Štirinajst točk je potem postalo osnova za Versajsko mirovno pogodbo. No, samo osnova, ker se je pogodba kar konkretno razlikovala od Wilsonove ideje. Ampak o tem več tukaj.
Tako, na kratko smo si pogledali ta dokument svetovne zgodovine. Evo, to je to, do naslednjič pa OSTANITE RADOVEDNI!
Povzeto po:
- Več avtorjev: Svetovna zgodovina, Cankarjeva založba, Ljubljana 1976;
- Štirinajst točk (Wikipedija, The National WW1 Museum and Memorial, Britannica).
About The Author
