Februarska in oktobrska revolucija

Nazadnje smo se razpisali o tem, kaj se je dogajalo v Rusiji v začetku 20. stoletja. Danes je čas, da postanemo malo bolj revolucionarni! Ljudje namreč s carjem niso bili zadovoljni. Povrh so se še zapletli v vojno, na katero niso bili pripravljeni. Bojevanje je bilo brutalno. Vse skupaj je bilo približno tako, kot da greš na maraton, brez da bi treniral. In kaj se je zgodilo? Revolucija! No, dve revoluciji. Prvo imenujemo februarska, drugo pa oktobrska revolucija. Dajmo pogledat, kaj se je dogajalo.

I. FEBRUARSKA REVOLUCIJA – 8. DO 16. MAREC (23. FEBRUAR DO 3. MAREC) 1917

Za vse, ki se sprašujete, zakaj dvojni datum v naslovu še ena majhna opomba: nekateri datumi imajo dodatek v oklepaju. V glavnem so datumi po gregorijanskem koledarju. V oklepaju so datumi po julijanskem koledarju, ki ga uporabljajo v pravoslavnih državah. Samo za to, da boste vedeli, zakaj se revolucije imenujejo kot se imenujejo. Torej začnimo.

3. marca (18. februarja) 1917 se začne dogodek imenovan februarska revolucija. Začne se torej zaradi splošnega pomanjkanja hrane z delavskimi protesti v Petrogradu. 8. marca (23. februarja) in 9. marca (24. februarja), je delavcem dokončno prekipelo in so se spopadali z kozaki in policijo. Zahteve protestnikov so hitro prerasle v politične zahteve, saj so protestniki začeli pozivati carja naj spoka (lepše rečeno – naj odstopi). Označevali so ga kot tirana. Zagotovo so uporabili tudi kakšne grše besede. Zaradi tega je država nad protestnike poslala vojsko.

IZ PROTESTOV DO OBOROŽENE VSTAJE

Zdaj se je pojavil problem. Vojaki so bili utrujeni in častniki so imeli do njih slab odnos. Vojska je razpadala, saj častniki niso želeli gledati na svoje vojake, kot na ljudi. Zato loncu dokončno odnese pokrov. Zaradi tega so vojaki proteste izkoristili in so začeli streljati na svoje častnike in stavka hitro preraste v oboroženo vstajo. Zdaj začnemo govoriti o revoluciji v pravem pomenu besede. Revolucionarni vojaki so nato zavzeli najpomembnejše točke v Petrogradu z vlado vred. Vstajniki ustanovijo Začasni komite Državne dume. V državi so nato hitro resetirali oblast in carju je začelo iti pošteno za nohte. Zaradi tega je car 15. marca 1917 odstopil in želel da prestol zasede njegov mlajši brat. On ni želel težav in je oblast predal Začasni vladi, ki ji je predsedoval Kerenski. Monarhije v Rusiji več ni bilo. 

ROMANOVI – POSLEDNJA CARSKA RODBINA

Novo vodstvo je carja Nikolaja II. nagnalo v hišni pripor. Skupaj z družino in služinčadjo so ga odvlekli v Carsko selo južno od Petrograda. Zanimivo je, da je Nikolaj bil vesel, da ni več rabil voditi države. Potem, ko so oblast prevzeli Leninovi boljševiki, so jih prestavili v Jektarinenburg, kjer carju in njegovi družini ni bilo več tako lepo. Namestili so jih v hiši trgovca Ipatieva. V noči iz 17. na 18. julij 1918 so boljševiki nato usmrtili celo carjevo družino ter njihove služabnike. Trupla družine so nato odpeljali v gozd, jih slekli in jih poškodovali do neprepoznavnosti ter pokopali. Tako je končala zadnja ruska carska družina. Vseeno to ni bilo dovolj, saj boljševiki niso nič prepustili naključju. Ubili so tudi druge carjeve sorodnike:

• 13. junija 1918 aretirajo in ustrelijo carjevega mlajšega brata Mihaila Aleksandroviča. Trupla niso nikoli našli.
• 18. julija 1918 ubijejo carjevega bratranca in še pet drugih sorodnikov. Eno osebo so ustrelili, ostale pa do smrti pretepli s palicami in odvrgli v 18 metrov globok rudnik napolnjen z vodo.
• 28. januarja 1919 ubijejo carjevega strica Pavla in tri starejše sorodnike.

II. OKTOBRSKA REVOLUCIJA: ROJSTVO SOVJETSKE ZVEZE

Ob zaključku revolucije so si najverjetneje vsi oddahnili. Ampak napeto obdobje še ni bilo pri koncu. Odstop carja in februarska revolucija je bila samo začetek. V državo se je namreč vrnil zaprisežen komunist Vladimir Lenin in njegovi sopotniki, ki so želeli v nemirni Rusiji začeti revolucijo. Lenin se je vrnil v državo, ki je razpadala. Ker je bilo vse v luftu je vedel, da je pravi čas, za revolucijo.

Zaradi tega od aprila do oktobra 1917 pripravlja svoj urad. Pomembno pri tem je bilo, da je Lenin Rusom obljubljal, da bo ljudstvo prevzelo oblast. Kmetom je obljubil, da bo država zemljo odvzela veleposestnikom in da bodo tovarne podržavljene. Najpomembnejše pa je bilo, da je obljubil podpis premirja z Nemčijo. Zaradi tega so Leninovi boljševiki (tako so se imenovali Leninovi podporniki) postajali vedno bolj priljubljeni med ljudmi.

KO JE LENIN?

Preden gremo dalje, dajmo razčistit, kdo sploh je Lenin. Mimogrede, to je samo vzdevek. Leninu je v bistvu ime Vladimir Uljanov in res, res ni maral carja. Vladimir je namreč izhajal iz bogate in vplivne družine. Njegov oče je bil zelo spoštovan in celo dobil plemiški naziv.

Leta 1887 pa so aretirali Vladimirjevega starejšega brata Aleksandra, ker bi naj načrtoval atentat na carja. Kasneje so ga oblasti obesile in družina Uljanov je izgubila svoj status. Povrh so jo deportirali in Vladimirja vrgli iz univerze. On je potem začel prebirati Karla Marxa in od leta 1901 uporabljal psevdonim Lenin. Že pred tem je nagajal režimu in zato tudi pristal v zaporu. To je privedlo tako daleč, da je od 1900 do 1917 živel v izgnanstvu. Seveda je še vedno sovražil Nikolaja II. Nato pride do vojne. Nemški cesar je vedel, da je sovražnik njegovega sovražnika njegov prijatelj. Zato je finančno podprl Lenina in ta se je lahko vrnil v Rusijo. In poem je prišel Leninov velik trenutek: oktobrska revolucija.

ZGODILO SE IZ 6. NA 7. NOVEMBER (24. NA 25. OKTOBER)

Na začetku dajmo še nekaj povedati. Petrograd je bil po treh letih vojne in vseh pretresih kot kup dinamita. Car je odstopil in narod je svoje upe položil v roke začasne vlade. Bil je samo en problem. Začasna vlada je bila zanič. Več deset tisoč ljudi je protestiralo proti njej. Ljudje so ji očitali, da je njeno vodenje države krivo za lakoto med delavci in umiranje vojakov na vzhodni fronti. Lenin je videl, da je čas zrel, da začne s svojimi političnimi manevri. Začasni vladi je odrekel podporo. In kaj se potem zgodi?

Zadeva se je začela s spodrsljajem začasne vlade. Vžigalna vrvica kupa dinamita se je prižgala. Zanetila jo je prepoved, ki jo je izdala začasna vlada. Ta je prepovedala izdajanje časopisa boljševikov. Takrat je nastopil pravi čas za revolucijo. Boljševiki so se skupaj z delavci začeli upirati proti Začasni vladi. Februarska zgodba se je začela ponavljati. Boljševiki so imeli svoje vojaške enote imenovane rdeča garda. Razpolagali so celo z vojno ladjo imenovano Aurora. Sprednji top te ladje bi naj oddal prvi strel a na Zimsko palačo, kjer je imela sedež Začasna vlada. Ta velja za simbol začetka revolucije. Boljševiki so nato v noči iz 6. na 7. november (24. na 25. oktober) 1917 vdrli v palačo in aretirali vse ministre. Temu pravimo oktobrska revolucija. Kerenski ga je medtem popihal. Začasna vlada je padla. Na njeno mesto so postavili Svet ljudskih komisarjev in seveda je predsednik postal Lenin.

Nov predsednik je ruskemu narodu nekaj obljubil in tega se je imel namen tudi držati. Zemljo je odvzel veleposestnikom tovarne pa kapitalistom. Vse je podržavil. Zemljo je nato razdelil kmetom. Ljudem pa je obljubil tudi mir. Vse vojskujoče države je pozval k začetku pogovorov za mir brez aneksij in reparacij. Sama Sovjetska zveza pa je začela z mirovnimi pogajanji z Nemčijo in Avstro-Ogrsko.

MIR V BRESTLITOVSKU

Pogajanja je vodil Lev Trocki (Leninova desna roka) in po nekajmesečnem dolgotvezenju so se dogovorili o mirovni pogodbi. 3. marca 1918 so predstavniki centralnih sil in sovjetske Rusije podpisali Brestlitovski mir. Z njim je Rusija izstopila iz prve svetovne vojne. Pa da si ne bo kdo mislil, da je bilo to tako poceni. Rusija se je namreč morala odpovedati vsem pravicam do Finske, Estonije, Litve, Latvije, Ukrajine in Belorusije. To je pomenilo tretjino prebivalstva in polovico industrije v državi.

III. LENINOVA SOVJETSKA ZVEZA

Oktobrska revolucija je stekla in Lenin je ruskemu ljudstvu dal lepe obljube. Nekatere je celo izpolnil, ampak vse v življenju ima posledice. Realnost življenja v državi, v kateri vlada ljudstvo je bila zelo drugačna od lepih obljub.

Hitro po revoluciji se v Rusiji začne državljanska vojna, ki je divjala od 1918 do 1922. Borili so se nasprotniki revolucije, ki jih imenujemo bela garda in pristaši, ki jih imenujemo rdeča garda. Na kratko povedano, v ruski državljanski vojni so kot zmagoslavni bili rdeči z Leninom na čelu. Po koncu vojne je bila tudi uradno ustanovljena država imenovana Sovjetska zveza, ki je obstajala do leta 1991.

Poleg vojne je ruski narod pestila še zelo huda lakota, saj je v državi prišlo do zelo velikega pomanjkanja hrane. Ker to ni dovolj, se je pojavila tudi močna inflacija. Zaradi lahkote v 20. letih 20. stoletja umre nekaj milijonov Rusov. Ponekod pa so se pojavili celo primeri kanibalizma!

Gledano pod črto, življenje v Rusiji 20. let 20. stoletja ni bilo nič kaj prijetno. Žal je po Leninovi smrti 1924 zadeva postala še slabša. Na oblast je prišel Stalin, ki je z železno roko teroriziral Sovjete vse do leta 1955. To je tema za kdaj drugič.

Tako, s tem končujemo svoj kratek pregled dogajanja v Rusiji leta 1917. Prvi del si lahko preberete tukaj. Tako kot vedno pa OSTANITE RADOVEDNI. Se beremo naslednjič!

JUHU! POVZETEK JE TU! FEBRUARSKA IN OKTOBRSKA REVOLUCIJA NA KRATKO:

ŠE KAKŠNA ZANIMIVOST, ZA RADOVEDNE!

• Leninovo potovanje iz izgnanstva v Rusijo so organizirali Nemci. Potovanje bi naj ostalo skrivnost. Zato so na vlak so natovorili še druge Ruse v izgnanstvu. V primeru, da bi bilo vse razkrinkano, so imeli izgovor, da organizirajo poseben “prevoz za Ruse, ki se želijo vrniti v domovino”.
• Leninova desna roka je bil Lev Trotcki. Ta je bil tudi Stalinov glavni tekmec za oblast. Ko je Stalin prevzel oblast, ga je dal ubiti in izbrisati iz ogromno fotografij.
• Lenin je umrl hitro po koncu državljanske vojne leta 1924 po več infarktih. Njegove posmrtne ostanke si lahko danes ogledamo v njegovem mavzoleju v na Rdečem trgu v Moskvi.

Povzeto po:

• What was the February Revolution? (https://www.iwm.org.uk)
• October Revolution (britannica.com);
• Oktobrska revolucija (wikipedija.org);
• History Illustrated, Revolucija je bila delo enega moža, št. 71, letnik 2017;
• History Illustrated, Leninu je na oblast pomagal nemški cesar, št. 24, letnik 2014;
• History Illustrated, Koliko članov ruske carske družine je bilo ubitih med revolucijo?, št. 92, letnik 2019;
• Jörg-Uwe Albig: Najradikalnejši radikalec, Mladina (Posebna številka – Oktobrska revolucija), 2017;
• Cay Rademacher: Rdeči državni prevrat, Mladina (Posebna številka – Oktobrska revolucija), 2017.

About The Author