Konec prve svetovne vojne

Prva svetovna vojna. Vojna, ki bi naj končala vse vojne. Po štirih letih bojev se je naposled le končala. Kdo bi vedel, da je konec tega cirkusa dejansko predstavljal uvod v zelo turbulenten čas. Ta pa se je končal z začetkom še večje in bolj smrtonosne vojne. Tiste, ki jo pri zgodovini čakajo vsi osnovnošolci do 6. razreda dalje, ko se pa začnejo o njej učiti, jim je pa slabo. Torej, dajmo si pogledat, kako se je končala prva svetovna vojna.

I. NA ZAČETKU NAVDUŠENI, NA KONCU OBUPANI – PROPAD CENTRALNIH SIL

Omenili smo že, da se je Nemčija zapletla v vojno s Francozi, Angleži in Rusi naenkrat. Naj se spomnimo, Schlieffnov plan jim nujno ni uspel. Svetla točka je bila, da se je Rusija zaradi februarske in oktobrske revolucije leta 1917 predala. Nemčija je zaradi tega lahko svoje vojake iz vzhoda predstavila na zahod. Antantnim silam bi se v tem primeru pošteno tresle hlače, vendar so se ZDA odločile, da aktivno stopijo v vojno. To se je zgodilo zaradi tega, ker je Nemčija začela nagovarjati Mehiko, naj napade ZDA. Pred tem, leta 1915 je nemška podmornica v bližini Irske še potopila ameriško potniško ladjo Lusitanijo.

Ko so v Evropo prileteli Američani, so okrepili utrujeno antantno vojsko v Franciji. Takrat so lahko prešli v protiofenzivo in začeli nemško-avstrijsko vojsko tiščati nazaj. Sledili so porazi centralnih sil na vseh frontah, dokler se naposled niso predale. Poleg izčrpane vojske, so Nemčijo pretresali nemiri zaradi pomanjkanja hrane in surovin. Navdušenje nad vojno, ki je zajelo Evropo leta 1914, se je do leta 1918 v Nemčiji in Avstro-Ogrski spremenilo v protivojne demonstracije. Vse to je pripeljalo do tega, da so predstavniki nemške vlade 11. novembra 1918 podpisali premirje. Vojna se je po štirih letih končala.

Kako je izgledalo bojevanje med prvo svetovno vojno si lahko preberete tukaj.

II. PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA

Ko se štiri leta boriš ni čuda, da to za seboj pusti sledi. Vojna je povzročila veliko pomanjkanje in opustošenje po Evropi in trajalo je kar nekaj časa, da so se zadeve obnovile in postavile nazaj, tako kot morajo biti. Poleg tega je veliko ljudi izgubilo življenje. Od skupno 65,4 milijonov mobiliziranih vojakov, jih je umrlo okoli 8,6 milijona, 21,4 milijona pa je bilo ranjenih. Prišel je čas za obnovo. Sliši se lepo kajne? Dajmo si pogledat, kaj se je zgodilo. 

Ob koncu vojne so se zmagovalci srečali v Parizu in so določili usodo poražencev. Skupno so se mirovne konference udeležili predstavniki 32 držav. Rusov in držav iz centralnega tabora pa niso povabili. To je moralo zgledat kot osnovnošolska rojstnodnevna zabava, kamor lahko pridejo samo kul otroci!

VELIKI ŠTIRJE

V glavnem, glavne odločitve so sprejeli veliki trije. To so bili predsednik ZDA Woodrow Wilson, ministrski predsednik Velike Britanije David Lloyd George in predsednik francoske vlade Georges Clemenceau. Sem lahko prištejemo še še predsednika italijanske vlade Vittoria Emanuela Orlanda (čeprav Italijani med vojno niso ravno ne vem kaj doprinesli k zmagi antante, ampak kdo bi razumel).

Pri velikih treh je potrebno omeniti še eno stvar. Fantje niso bili povsem enotni, saj je vsaka država imela neki svoj višji cilj, ki ga je zasledovala na mirovni konferenci. Angleži so imeli v mislih predvsem kasnejše trgovsko sodelovanje z Nemčijo, ker je še vedno bila največja evropska država (če odmislimo Rusijo, ki je v tem času imela svoje težave). Američani so medtem sanjali o Društvu narodov in o štirinajstih točkah predsednika Wilsona. Francozi pa so imeli v glavi predvsem svojo varnost, saj jih je Nemčija v zadnjih petdesetih letih napadla dvakrat. Prvič v Franko-Pruski vojni 1870 in nato še, ko je izbruhnila prva svetovna vojna 1914.

Tako se je začela mirovna konferenca, ki je potekala od januarja 1919 do januarja 1920. Med drugim je potekala tudi v Versajski palači v Parizu. V okviru te mirovne konference so bile sklenjene mirovne pogodbe z državami poraženkami.

VERSAJSKA MIROVNA POGODBA ALI FRANCOZI VRAČAJO UDAREC

Mirovna pogodba z Nemčijo je bila podpisana točno pet let po atentatu na Franca Ferdinanda v Sarajevu. Pri tem moramo poudariti, da je predvsem Francija imele konkretne zamere do Nemčije in sta jo je želela čim bolj kaznovati. Predvsem Clemenceau je imel zelo močno protinemško stališče. Bil je tako nasršen proti Germancem, da se ga je prijel vzdevek Le Tigre (tiger). Vseeno je bil še koliko toliko razumen. Tisti, ki je bil konkretno jezen je bil Ferdinand Foch. On je imel povrh še osebno zamero, saj je v vojni izgubil sina. Poleg tega, je bilo Franciji v interesu, da bi bila Nemčija čim šibkejša. Razlog so utemeljevali s tem, da  je Amerika oddaljena cel ocean, Angleži sedijo na otoku, medtem ko je Francija soseda Nemčije. Bali so se jeznega soseda!

Nemčiji so na mirovni konferenci zaradi tega straha naprtili zelo stroge kazni, takšne, da so se celo svetovni javnosti zdele nepravične. Ampak ne Franciji. Vrhovni poveljnik zavezniških sil Ferdinand Foch je menil, da je mirovna pogodba preveč prizanesljiva do Nemčije in slavno izjavil: »To ni mir. To je premirje za dvajset let.«. Zanimivo, tip je bil jasnovidec, saj je to kaznovanje Nemčije sprožilo dogodke, ki so konec koncev pripeljali do tega, da je na oblast prišel Hitler.

Omenjena mirovna pogodba je bila tako nepravična do Nemcev, da so Angleži francoske zahteve označili kot požrešne. Nekdanji britanski ministrski predsednik Ramsay MacDonald je leta 1936, ko je Hitler ponovno poslal vojsko v Porenje, izrazil svoje veselje, da pogodba počasi izginja. Tip je dodal še, da upa, da so Francozi dobili »hudo lekcijo«. Ja, s to pogodbo so Francozi resnično pretiravali.

TRIANONSKI SINDROM

Eno še imamo v povezavi z mirovnimi pogodbami. Med Madžari se je pojavil tako imenovani Trianonski sindrom! Ta zadevščina je imela velik pomen med leti 1920 in 1945. Potem se je zadeva umirila in se ponovno pojavila po letu 1990, ko so se Madžari rešili Sovjetov. Pa da si ne boste mislili, ta tematika je v madžarski politiki aktualna še danes.

In kaj sploh pomeni »Trianonski sindrom«? V glavnem prepričanje, da je bila Madžarska v preteklosti na boljšem kot sedaj. Enako se s Trianonsko pogodbo še danes ukvarjajo Romuni, ampak v bolj pozitivnem smislu. Oni so veseli, da so s to pogodbo dobili Transilvanijo. Piko na i pa so dali s tem, da so 18. november leta 2020 razglasili za državni praznik imenovan »dan Trianonske pogodbe«. Zanimivo, da ena mirovna pogodba 100 let in še eno vojno kasneje dviguje toliko prahu v tem delu Evrope. OK, zdaj smo zašli. Vrnimo se nazaj na glavno temo.

III. WILSONOVE TOČKE IN DRUŠTVO NARODOV

Poleg mirovnih pogodb so na pariški mirovni konferenci sprejeli še nekaj drugih stvari. Ena izmed teh je bilo Wilsonovih 14 točk, v katerih se je zavzemal za pravičnejši svet in trajni mir (kot vemo se to ni zgodilo).

Drugi »stranski produkt« mirovne konference je bilo Društvo narodov. To je neke vrste predhodnik Organizacije združenih narodov. Organizacija je imela sedež v Ženevi in je delovalo kot svetovni parlament. Tukaj so se srečevali predstavniki vseh držav in se dogovarjali o pomembnih zadevah v zvezi s svetovnim mirom, zaščiti manjšin, trgovini z orožjem… V teoriji je bilo to vse lepo in prav. Pojavile pa so se kar velike težave, saj organizacija ni imela svoje vojske, zaradi tega jih niso jemali preveč resno. Poleg tega se jim niso pridružile ZDA in Rusija. Predvsem zaradi tega društvo narodov ni imelo nekega večjega vpliva na ohranjanje miru in stabilnosti v svetu. No, bodimo odkriti, če bi bilo uspešno, potem ne bi prišlo do druge svetovne vojne.

ZDAJ PA ŠE POVZETEK ZA TISTE, KI STE ZDRŽALI DO TUKAJ!

Splošni pregled dogajanja med prvo svetovno vojno pa najdete tukaj.

Ste že obupali? Ne? OKEJ! Potem pa še nekaj zanimivosti!

1. 11. novembra 1918 je do začetka veljave premirja ob 11.00 umrlo še 2.738 vojakov.
2. Versajska mirovna pogodba je bila podpisana v isti dvorani, kot je leta 1871 nastala združena nemška država. Skupno je obsegala 440 členov (nekomu se je res dalo pisati).
3. Ko je nemška delegacija prišla v Francijo za podpis pogodbe, so jim v pisni noti sporočili, da se ne bodo pogajali ustno, temveč bodo morali vse podati v pisni obliki.
4. Nemški minister je imel pred podpisom pogodbe pripravljena dva govora. Prvi je bil bolj mili, drugi je bil bolj udaren in uporniški. Odločil se je za drugega. Predsednik Wilson je ob tem izjavil: »Nemci so neumni narod. Vedno delajo napačne stvari.«
5. Mirovna pogodba v St. Germainu je končala 636 letno vladavino Habsburžanov. Tega leta je zadnji avstrijski cesar Karel I. Habsburški, postal samo še gospod Karl. Takrat je zapustil Avstrijo in odšel v izgnanstvo na Madeiro, kjer je tudi umrl za posledicami bolezni star 34 let.

Ta pa je bila dolga. Tako, da me ne boste linčali bom sedaj zaključil z nakladanjem. In tako kot vedno, OSTANITE RADOVEDNI! Se beremo naslednjič!

DODATNO BRANJE:

Originalno besedilo Wilsonovih 14 točk (v angleščini): TUKAJ.

About The Author