Fevdalizem - Izi Zgodovina

Skozi zgodovino se je zamenjalo veliko družbenih sistemov. V glavnem vsi delujejo na enak princip. Družbena elita je na vrhu, večinsko prebivalstvo (navadni smrtniki) so delali. Pritoževati se niso smeli in so morali biti hvaležni, da jim gospodje poberejo davke in včasih še zadnje gate, če je to seveda bilo potrebno. Zabavno ne? Zelo! Eden izmed takšnih družbenih sistemov je bil fevdalizem, ki se je obdržal od začetka srednjega in skoraj do konca novega veka. In kaj je to? Poenostavljeno je fevdalizem, ko plemič reče kmetu: “Kar je tvoje je moje, kar je moje te nič ne briga!”. Ali? Ja… in ne… dajmo malo pokukat kak je to.

KAKO SE JE RODIL FEVDALIZEM?

Ko je zahodnorimsko cesarstvo razpadlo v prah, je bila Evropa kar neprijeten kos sveta. Začetek srednjega veka je bil kar buren. Germani so divjali gor in dol po kontinentu in ustanavljali svoje države, obrt je propadla, trgovine in denarja pa tudi ni bilo kaj veliko naokoli. Ljudje so šli nazaj k osnovam, kopali so po zemlji in upali, da jim kaj zraste. Ponovno so postali kmetje. Zaradi tega se je tudi družbena ureditev spremenila. To ureditev imenujemo FEVDALIZEM. Ta družbeni in gospodarski sistem, se je v Evropi ohranil od 10. do 19. stoletja.

KAJ ZA VRAGA JE FEVDALIZEM?

V osnovi je to gospodarski in družbeni sistem v srednjem veku. Prvo so raziskovalci domnevali, da so prvo verzijo tega naumili Franki v 8. stoletju. Ampak počakaj! Ideja izhaja že iz starega Rima. V zadnjih stoletjih zahodnega Rimskega cesarstva so se namreč svobodni možje “podredili” vplivnejšim članom družbe in tako pridobili zaščito in še kakšne druge koristne bonuse. Tako da v bistvu Franki niso v celoti idejni avtorji. Malo so vzeli od Rimljanov in nekaj malega od Germanov. Fevdalni sistem, kot ga poznamo danes, pa je po novejših raziskavah (delo Susan Reynolds) menda zrastel na zelnikih italijanskih pravnikov, ki so se ukvarjali z rimsko zakonodajo. To je bilo tam v 11. in 12. stoletju. V osnovi so ti frajerji poskušali nekako urediti zelo zakompliciran sistem odnosov med družbenimi sloji in odnos ljudi do zemlje itd. Ampak to je zdaj res na izi rečeno. In kak je to bilo v praksi?

Zemlja in varnost…

Zdaj kratko malo rečeno je kralj dal zemljo plemičem in duhovščini, ki so jo potem razdelili nižjim plemičem itd. Sama družbena ureditev pa je šla v osnovi navpično. Torej: plemiči so imeli zemljo, na zemlji so živeli kmetje, ki so delali v zameno zato, da jih je plemič zaščitil. Po domače, v zameno za pšenico niso bili ob glavo, ko so prišli ravbarji! Ker je bilo vsaj na začetku srednjega veka v Evropi zelo pisano, se je veliko kmetov odločilo, da bo to najbolj varna opcija. Zaradi tega se je potem fevdalizem seveda prijel.

… ter politika

Potem pa še imamo tisto vodoravno črto! Višji plemiči so namreč razdelili zemljo nižjim plemičem. Tako so se ustvarila zavezništva in so si plemiči med seboj vojaško in politično pomagali. Seveda je glavni dasa še vedno bil kralj, tam nekje gori na vrhu. Drugi razlog, da se je fevdalizem prijel, je bila potreba po vojakih (predvsem tistih konjenikov – srednjeveških tankov). Zakaj? Ker so v zgodnjem srednjem veku Frankom nagajali številni napadalci (recimo vikingi).

In kaj si je duhovščina začela z zemljo? Cerkev je v tem času imela velik vpliv, zato so dobili zemljo. Ampak da res ne bomo predolgi, skozi srednji vek in tudi kasneje so se plemiči in cerkveni dostojanstveniki vedno igrali igro “kdo je močnejši”. Realna igra prestolov al nekaj takega.

Mimogrede, družbeni položaj je bil deden. Ta zadeva se je pojavila malce kasneje. Koliko je bilo življenje udobno, je odvisno od tega, kdo so bili tvoji starši. Če so bili kmetje, si kmet. Če so bili plemiči, si bil plemič in tako naprej. Seveda so bili plemiči glavni, kmetje pa tisti, ki so delali in plačevali davke. Zakaj dedno? To je bilo praktične narave. Kralj je namreč pogruntal, da če se družbeni položaj deduje, je celotni sistem bolj stabilen.

Naj samo dodam, da se je tukaj kralj malo vsekal, ker je to privedlo do spremembe tega sistema. Enostavno povedano, plemiči so dobili več moči. Ok, da ne nakladam, razmerje moči se je malce spremenilo. Saj veste, enostavno ne gre. Samo toliko da povemo, da je prihajalo do sprememb. Napačno bi bilo misliti, da so bili plemiči podrejeni kralju samo zaradi zemlje. Kasneje to ni bilo tako pomembno. Bolj je bil pomemben odnos in zavezništva, ki so se zgradila z dogovori in zvestobo (beri: koristjo eden od drugega). Ampak ok, ostanimo enostavni.

IN POTEM POČASI KONEC?

Podložniki in fevdalec so vse, kar so potrebovali za življenje pridelali na zemljiškem gospostvu. Skozi stoletja se je to malo spremenilo. Ni čuda, saj se je ponovno pojavil denar in trgovina. Podložniki pa so na začetku davke plačevali s pridelki, kasneje pa z denarjem. Življenje je postalo enostavno ne?

Ne, ne… Fevdalizem je namreč skozi čas spreminjal svojo obliko (kot pokemon!). Predvsem so se spremenili odnosi med plemičem in kraljem, saj so plemiške vojske zamenjale profesionalne vojske, ki jih je kralj plačal!

Potem pa še pride kuga! Ta je zeloooo zmanjšala število ljudi (predvsem srednjih in nižjih slojev družbe). Zaradi tega so kmetje in obrtniki dobili moč. Saj veste, manj je nečesa na voljo, bolj je cenjeno. To smo se lepo naučili, ko mesce in mesce čakamo na keramičarja ali mizarja, kajne? V glavnem, zaradi tega je plemstvo počasi izgubljalo moč nad “navadnimi smrtniki”.

Aja, in pa seveda mesta. Srednjeveška mesta so v poznem srednjem veku zrastla kot gobe po dežju in so postala gospodarska središča. Zemljiško gospostvo torej ni imelo več tistega vip statusa. Denar se je namreč začel obračati v mestih!

Tako, da če povzamemo! Plemičem ni bilo več potrebno biti na voljo kralju z vojsko, kmetje so dobili dovolj moči, da so si lahko izbirali, kje bodo delali in denar se je obračal v mestih. Posledično so velik vpliv dobili trgovci in še kakšni drugi člani “srednjega sloja”.

VSE TUDI NI BILO TAK FAJN

Pa še tisti del, ki je vedno prisoten in je beden…

Plemiči so namreč marsikje izkoriščali podložnike. Izmišljevali so si dodatne dajatve in če so bili kmetje neposlušni, so bili strogo kaznovani. Velikokrat so jih fasali čisto brez veze. Poleg tega je debeli plemič pohajkoval naokoli in težil, medtem ko so kmetje delali ko voli. Zato je kmetom prekipelo in so se začeli upirat. Temu pravimo kmečki upori. Dogajali so se cel čas ampak največji na Slovenskem so bili v obdobju 15. in 16. stoletja. Kratko malo, kmetje so jih dobili okoli ušes in spremenilo se ni nič. Potem se je zadeva vlekla in vlekla, vse do leta 1848, ko je cesar Ferdinand I. Habsburški 7. septembra tega leta razglasil zemljiško odvezo in kmetje so lahko odkupili zemljo od plemičev.

Aja, mimogrede, Angleži so bili relativno hitri z odpravo tega sistema. To je bilo leta 1660. V Franciji je bil fevdalizem dokončno odpravljen v času francoske revolucije 1789, v Rusiji, na primer, pa so kmetje postali svobodni leta 1861.

Hvala bogu, da so gospodje hitro našli nov sistem, ki se mu reče kapitalizem. Kmete so pa zamenjali delavci v tovarnah.

Ampak to je tema za kakšen nov članek. Do takrat pa, OSTANITE RADOVEDNI! Se beremo naslednjič!