Rim je zelo dolgo bil glavni dasa na evropskem igrišču. Vsi pa vemo, da nič ni večno. Ne, tudi rimski imperij ne. Ker je propadel. To vemo, ker ga več ni. Pa to… V v času, ko je Rimljanom že fajn šlo za nohte, se je začel proces, ki je ustvaril novo podobo Evrope. Lahko bi rekli, da je to nekako prvo poglavje srednjega veka. Temu poglavju pravimo preseljevanje ljudstev.
I. ZA ZAČETEK
Prvo kot prvo, bomo začeli s prvim. Definirali bomo kaj je to, preseljevanje ljudstev. To je obdobje, ko so se ljudstva preseljevala! Ok, to je to.
Ne zavijat z očmi, saj se hecam. Preseljevanje ljudstev je obdobje, ki predstavlja nek prehod iz pozne antike v zgodnji srednji vek. V glavnem je bilo to obdobje velikih sprememb. Ko se je preseljevanje ljudstev končalo, je evropski zemljevid bil skorajda neprepoznaven.
Glavni podatki
- Trajanje: od leta 375 (Huni prihrumijo v Evropo) do 568 (Langobardi osvojijo današnjo Italijo).
- Kdo se je selil? Germanska in slovanska ljudstva.
- Zakaj? Vzroki niso čisto znani. V glavnem pa logika kaže, da so se ljudstva selila, ker so iskala boljše življenjske pogoje. V glavnem so šla s trebuhom za kruhom, saj so želeli najti rodovitnejšo zemljo. Pa da ne pozabimo, pritegnile so jih tudi lepe svetlikajoče zadeve, ki so se skrivale v Rimskem imperiju. Kratko malo, želeli so si tega, kar imajo bogati sosedje. Povrh pa so jih še malo “motivirali” Huni, pred katerimi so morali zbežati.
- Kakšne so bile posledice? Posledice lahko delimo v štiri skupine:
- Prišlo je do velikih sprememb na zemljevidih. Leta 476 propade Zahodnorimsko cesarstvo (začetek srednjega veka). Na ozemlju bivšega imperija nastane veliko manjših germanskih in slovanskih kraljestev. Na vzhodu medtem še nekje 1000 let obstane Vzhodnorimsko ali Bizantinsko cesarstvo, ki preživi vpade germanskih in slovanskih plemen.
- Zaradi velikih pretresov je prišlo tudi do gospodarskih sprememb. Denar je izgubil vrednost in ljudje so ponovno trgovali blago za blago. Prav tako je večina mest šla po gobe in prebivalci so zbežali na podeželje.
- Prišlo je do jezikovnih in kulturnih sprememb. Ko je propadel Rim je izginila tudi latinščina in latinska kultura (v glavnem jo je ohranjala krščanska cerkev). Uveljavili so se germanski in slovanski jeziki, latinščina pa se je preoblikovala v romanske jezike. Prav tako je močno upadla pismenost. Prav tako so Germani in Slovani s seboj prinesli svojo vero. Krščanstvo se je v glavnem ohranila v današnji Italiji, Franciji, Španiji in Bizantinski državi.
Glavna posledica preseljevanja ljudstev pa je ta, da se je začelo obdobje, ki ga poznamo kot srednji vek. Začel se je s propadom Zahodnorimskega cesarstva leta 476.
II. GLAVNI IGRALCI PRESELJEVANJA LJUDSTEV
Torej, tam nekje v 4. stoletju je Rimskemu imperiju že pošteno tekla voda v grlo. Država je zapravljala več, kot je pridelala, cesarji so bili zanič in vojska se je vedno bolj mešala tja, kamor se nebi smela. Na kratko, bil je cel kaos. Povrh pa je imel imperij še en kup meja, ki jih je bilo potrebno zaščititi. To je bil problem iz prej omenjenih razlogov. In ker to ni dovolj, so na meje potrkala sosednja barbarska ljudstva. To so bili Germani in Slovani. Oni so skupaj z Rimljani in Huni igrali glavno vlogo v predstavi z naslovom preseljevanje ljudstev.
Germani in Slovani
Germani so že dolgo imeli zamero do svojih latinsko govorečih sosedov, saj so se z njimi zapletali v številne vojne. Rimljani si kar dolgo niso dali dopovedati, da je germane v njihovih temnih gozdovih težko premagati. Povrh so bili še dobri bojevniki. Najbolj so namreč cenili pogum in zvestobo kralju. V primerjavi z Rimom niso bili razviti. Poznali so kovine, o čemer priča tudi dejstvo, da so imeli lepo oblikovano orožje in nakit. V glavnem pa so bili kmetje, ki so se med seboj pogosto borili.
Drugi, ki so jezili Rimljane, pa so bili Slovani. To so bili vzhodni sosedi Germanov, saj so živeli na območju med današnjo Ukrajino in Karpati. Živeli so v plemenskih skupnostih. Večinoma so se prav tako, kot Germani ukvarjali s poljedelstvom in živinorejo. Ker oni Rimljanov niso tako zelo jezili, jih bomo danes omenili samo bežno. V glavnem so se zadrževali na vzhodu in na območju Vzhodnorimskega cesarstva. Njihova vloga je malo bila bolj izrazita v kasneje v zgodnjem srednjem veku.
Huni
In zdaj so nam ostali še Huni. To so bili tisti, ki so še dodatno animirali ljudstva, da so se začela preseljevati. Bili so azijsko nomadsko ljudstvo, ki so ustanovili državo na območju današnje Mongolije in zahodne Kitajske. Po številnih vojnah s Kitajci, se je en del Hunov preselil na območje severno od Kaspijskega jezera in Črnega morja. Točno območje še vedno ostaja neznanka ampak recimo da govorimo približno o območju sodobnega Kazahstana. Potem je vodstvo prevzel Atila in Huni so začeli ogrožati Rimski imperij, dokler jih niso leta 451 v današnji Franciji dobili po nosu (bitka na Katalunskih poljih). Potem je dve leti kasneje umrl še Atila in Huni so postopoma izginili.
III. DVA VALA PRESELJEVANJA
Tako velika zadeva, kot je preseljevanje ljudstev se seveda ne zgodi čez noč. Dogajalo se je postopoma in zato nekateri zgodovinarji govorijo o dveh fazah ali valih preseljevanja.
Prvi val je bil tam nekje med 300 in 500. V tem času so germanska ljudstva trkala na meje Rimskega imperija. Prvi so okoli leta 376 pricopatali Vizigoti. Rimljani so jih nekako prenašali, ker so branili mejo na Donavi. Potem je barbarom prekipelo in so 410 oplenili Rim (zgleda, da so imeli premalo plačo) in se odrinili na Iberski polotok, kjer so 300 let imeli svoje kraljestvo.
Za njimi so prišli Ostrogoti s Teoderikom Velikim na čelu in se naselili v Italiji. Medtem so se iz zahoda počasi priseljevali Franki, ki so bili z Rimljani kar prijatelji. Odbijali so Alemane, Burgundse in Vizigote. Tako jim je kasneje uspelo ustvariti Frankovsko kraljestvo, za razliko od Rimljanov, ki so postopoma izgubljali ozemlja (v Britaniji so jih že naganjali Sasi).
Potem pa pridemo do drugega vala preseljevanja, ki je potekalo nekje med 500 in 700. Takrat so na igrišče vstopila še slovanska plemena, ki so se razkomotila čez vzhodni del Rimskega imperija in čez Balkan. Ker pa brez Germanov ne gre, so v tem času (568) na sever Apeninskega polotoka prišli Langobardi (ali Lombardi. Zaradi tega se ta pokrajina danes imenuje Lombardija). Od tam so zavzeli območje današnje Italije.
Pa še ena zanimivost! Zgodilo se je, da so se germanska ljudstva naselila celo izven Evrope. Takšen primer so bili Vandali. Oni so prišli vse do severne Afrike. Čeprav njihova država ni obstajala dolgo, pa so bili vsaj vztrajni pohodniki. Aja, tudi Vandali so oplenili Rim. To se je zgodilo 455.
IV. KAKO SE JE KONČALO PRESELJEVANJE LJUDSTEV?
Preseljevanje ljudstev se je končalo tako, kot vse v zgodovini. Postopoma. Zelo redko se zgodi, da se nek velik proces konča iz enega dneva na drugega. Zaradi tega lahko rečemo, da se je tudi preseljevanje nadaljevalo še kar nekaj stoletij, čeprav ne tako na veliko. Še po letu 1000 so namreč v Evropo vpadala takšna in drugačna ljudstva (in nekatera so tukaj tudi ostala). To so bili Vikingi, Madžari, Mavri, Turki in Mongoli.
Vsi ti vpadi so seveda konkretno poslabšali varnostno situacijo v Evropi. Bodimo realni, nikoli nisi vedel, kdaj bo nekdo skočil iz grma in te oropal! To je potem povzročilo še eno drugo zadevo. Kmete je bilo na smrt strah. Z vilami se boš namreč težko branili pred jeznim tipom s sabljo in ščitom. Zaradi tega, so se kmetje začeli zatekati k plemičem, da jih zaščitijo. Ti so jim pa rekli, okej, naj bo. Ampak ker nič ni zastonj, so se kmetje odrekli svobodi in postali “last” plemičev. Plačevali so jim dajatve, v zameno pa so jih plemiči branili. Temu rečemo fevdalizem. Ta družbena ureditev je bila temelj srednjega in delno še novega veka!
Torej lahko vidimo, da smo iz enega obdobja kar lepo tekoče padli v drugo obdobje! In ja, zaneslo me je in sem začel razglabljat še o drugih zadevah. Tako da, dost bo! OSTANITE RADOVEDNI! Se beremo naslednjič!
Povzeto po:
- Več avtorjev, Svetovna zgodovina, Cankarjeva založba, Ljubljana 1976;
- Jelka Miranda Razpotnik, Anja Plazar, Raziskujem preteklost 7, Rokus-Klett, Ljubljana 2019;
- Cristopher Kelly, The End of Empire&the Fall of Rome, W. W. Norton & Company, New York 2010;
- Huni (Wikipedija),
- Preseljevanje ljudstev (Wikipedija, World History).
About The Author
