U! Zgodovinska obdobja! Imamo jih zato, da se ne izgubimo v zgodovini. Drugače bi vse bila še večja solata. Če gremo po vrsti, začnemo pri prazgodovini. Ta del je trajal hudo dolgo, tam nekje 4 milijone let. Potem mu sledi stari vek. Ta je že malo krajši, tam od nekje 4000 pr. n št. naprej in vse do propada Zahodnorimskega cesarstva leta 476. A vidite, naenkrat imamo natančne letnice! In tako vstopimo v srednji vek. O tem pa danes malo več!
I. KAJ POMENI SREDNJI VEK?
Srednji vek! To je tisti vek, ki je v sredini ali? Tam med starim in novim vekom ali? Ja, bo držalo. Po logiki. Samo, od kod ime? Menda je izraz “srednji čas” (medium tempus) prvi uporabil italijanski pisatelj Francesco Petrarca leta 1373. Kasneje pa je pametna glavica z imenom Flavio Biondo ta izraz uporabil za poimenovanje prehodnega obdobja med klasično dobo in renesanso.
V glavnem danes srednji vek razumemo kot obdobje od propada Zahodnorimskega cesarstva in preseljevanja ljudstev, vse preko nastajanja novih evropskih držav. Sem štejemo nastanek fevdalizma in večanje evropskega prebivalstva ter pojav srednjeveških mest. Govorimo o času gradov in vitezov, kasneje pa o kugi, ki je pustošila po Evropi. Vse pa se potem nekako zaključi z odkritjem Amerike. Za lažjo orientacijo velikokrat rečemo, da je “začetek” leto 476 in konec leto 1492. Ampak še enkrat poudarjam! Zgodovinska obdobja se ne zaključujejo tako, da jih odsekamo s sekiro. Prehajajo iz enega v drugo in to traja kar nekaj časa. Ne greste spat v enem in se kar tako zbudite v drugem zgodovinskem obdobju!
II. KAKO DELIMO SREDNJI VEK?
Nikjer nimamo enotnega mnenja, kako deliti neko zgodovinsko obdobje. Nekako najbolj razširjena delitev je delitev na zgodnji, visoki in pozni srednji vek. Potem pa imamo malo bolj aktualno delitev, ki jo uporabljajo sodobnejši zgodovinarji. Dodali so obdobje pozne antike.
Pozna antika (4. – 6. stoletje)
Pozno antiko, jo postavimo v obdobne 4. do 6. stoletja. To bi naj služilo kot nekako prehodno obdobje iz starega veka. To je čas vpadanja barbarov v Rimsko cesarstvo in kriza tega velikega imperija. Potem imamo še razdelitev na Vzhodnorimsko in Zahodnorimsko cesarstvo in nato propad slednjega.
Sočasno je potekalo preseljevanje ljudstev. V glavnem si je en kup ljudstev (germanskih in slovanskih) iskalo novi dom v bolj prijetnih delih Evrope. Večinoma so se premikali iz severa proti jugu. Umikali pa so se tudi pred Huni, ki so v tem obdobju poskrbeli za to, da je Evropa bila precej neprijeten kraj. To preseljevanje je bil eden izmed glavnih razlogov zakaj je Zahodnorimskemu imperiju šlo pošteno za nohte in je propadlo. V tem obdobju se tudi krščanstvo ponovno razširi in izpodrine poganske vere. Temu obdobju potem sledijo zgodnji, visoki in pozni srednji vek.
Zgodnji srednji vek (7. – 10. stoletje)
V tem obdobju nastanejo nove kraljevine in rimska oblast dokončno izgine. Nastanejo enostavnejša germanska kraljestva Langobardov in Sasov. Potem pa v Srednji Evropi zraste Frankovsko kraljestvo. Arabci medtem zavzamejo Iberski polotok in se potem tepejo s Franki. To obdobje je bilo malo nestabilno, ker je bilo resnično prežeto z vojnami, predvsem zato, ker se je nekako vzpostavljal red v Evropi. Povrh vsega so po stari celini strašili še Vikingi. V tem obdobju obstaja tudi država Karantanija (nekakšna duhovna predhodnica Slovenije).
Visoki srednji vek (11. – 13. stoletje)
To je obdobje, ki ga poznamo kot “stereotipni” srednji vek. To je obdobje gradov in vitezov. V tem obdobju so obstajala močna kraljestva, kot je to Sveto Rimsko-Nemško cesarstvo, kraljestva Francija, Anglija in tudi Španija, da jih naštejemo samo nekaj. Potem smo imeli še Papeško državo. Povrh tega se je uveljavil še fevdalizem, ki je bolj ali manj ostal vse do 19. stoletja.
Na Slovenskem smo v tem času dobili številne samostane, Evropa pa se je zapletla v križarske vojne.
Pozni srednji vek (14. – 15. stoletje)
V poznem srednjem veku zacvetijo mesta in pojavi se nov družbeni sloj, ki se imenuje meščani! Kakšno presenečenje! V glavnem, potem Evropo obišče kuga, ki opustoši Evropo. Zaradi križarskih vojn je prišlo v visokem srednjem veku do stika z arabskim svetom, od koder smo v Evropo dobili veliko novosti. Tudi fevdalizem malo spremeni svojo obliko in ni več tako močno prisoten. Seveda ves čas nastajajo in propadajo države in v tem času se mickena in razdrobljena kraljestva začnejo bolj izrazito združevati v večje države.
V tem obdobju smo dobili tiskarski stroj (1455), kar je omogočilo hitro širjenje znanja v obdobju humanizma. Več znanja pa je spodbudilo radovednost, kar je privedlo do raziskovanja sveta in Kolumbovega odkritja Amerike leta 1492.
III. KONEC SREDNJEGA VEKA
Srednji vek se je nekako zaključil takrat, ko so ljudje spremenili svoje mišljenje in so začeli vedno bolj dvomiti v to, kar je trdila cerkev. Učenjaki so začeli opazovati svet okoli sebe. Odkrivali so anatomijo (ja, nekateri so kradli trupla iz pokopališč in jih raziskovali), začeli so raziskovati vesolje in svet. Potem so pa pogruntali, da vse le ni tako, kot jih prepričujejo. Povrh tega se je začela razvijati meščanska kultura in posledično umetnost. Zaradi tega so se spremenile vrednote ljudi. Posledično se je poslovil stari fevdalni sistem (vitezi pa to). Potem začnemo govoriti o renesansi. To pa je že v sklopu novega veka. Kot nek mejnik konca srednjega veka zgodovinarji po navadi postavimo odkritje Amerike leta 1492. Torej poenostavljeno, srednji vek traja od 476 do 1492.
Toliko o srednjem veku. Kratko in sladko! Upam, da tebe, dragi bralec ali bralka, ne boli glava od vsega tega kompliciranja. Ampak ja, to je srednji vek. Naj bo to to za danes. Do naslednjič pa, OSTANITE RADOVEDNI! Se beremo!
Dodatno branje:
- Srednji vek (Wikipedija, Britannica).
About The Author
