Absolutizem – šef ima vedno prav!

Če je v zgodovini ena stalnica, je to boj za oblast. Vedno, ampak resnično vedno, so se za to cotali vladar, plemiči in cerkev. Enkrat je bil eden bolj močan, drugič drugi. V Angliji recimo, so zmagali plemiči in kralj jim je moral priznati pravice. Potem so plemiči ustanovili parlament in še danes imamo tam parlamentarno monarhijo. Imeli smo tudi Papeško državo, kjer je bila glavna cerkev. Država je obstajala vse do 19. stoletja. Njen ostanek je danes Vatikan. Zdaj pa me boste vprašali: »Poslušaj ti nakladač, kaj pa vladarji? Sej pa so vsepovsod vladarji! Kaj bluziš?«. Odgovor: »Ker lahko!« in ker je bilo obdobje, ko so vladarji v Evropi imeli v rokah vso oblast. Pa si poglejmo, kako se je ta tehtnica prevesila.

SPREMEMBE V EVROPI: POJAVI SE ABSOLUTIZEM

V novem veku je cerkev konkretno zgubila na pomenu. Zaradi tega tudi ni morala več omejevati vladarjev. Ker so imeli proste roke, jim je oblast stopila v glavo. Imeli so vso oblast ali drugače povedano: ABSOLUTNO oblast. Zaradi tega pravimo, da so vladali absolutistično. Tale absolutizem je bil vsem tem vladarjem tako fajn, da je v 16. in 17. stoletju postal prevladujoča oblika vladanja v Evropi.

Pred tem so se morali kralji zelo opirati na soglasje stanov. To jim je vzelo kar časa, se pogajati z nekom, ki ima globoke žepe lahko traja. In je drago… zelo! Kasneje, ko se je okrepil kapitalizem in kolonializem so vladarji postali bolj samostojni in v svoje roke dobili večjo oblast. Po pravilih tehnike bi zaradi takih vladarjev danes prišlo do celega cirkusa, ker so v bistvu bili kot neki diktatorji. Tudi Hitler in Stalin sta bila v bistvu absolutista, ker sta o vsem odločala sama. Da o kakšni Severni Koreji in Kim Jong-Unu sploh ne začnem.

Ne verjamete? Poglejmo si glavne značilnosti ABSOLUTIZMA in malo premislimo:

• kralj je imel neomejeno oblast;
• o vseh zadevah v državi je odločal sam (davki, zakoni, vojne…);
• kralju so pri vodenju pomagali državni uradniki;
• kraljevo oblast so dodatno utrdili cerkev in močna vojska;
• proti vsem kraljevim nasprotnikom so nastopili s strogimi kaznimi.

Zdaj bo pa kdo rekel: “Hej! To me spominja na diktatorje v 20. stoletju!” Ja, mogoče najdemo kakšne podobnosti. Kljub temu pa absolutisti v 16. in 17. stoletju niso bili diktatorji, kot je to bil Hitler ali Mussolini. Da bi absolutizem boljše razumeli, si dajmo pogledat nekaj absolutističnih vladarjev iz novega veka. Toliko da imamo konkretne primere. Tak, na izi.

ABSOLUTIZEM V ŠPANIJI

Prvi absolutistični vladar je bil španski kralj Filip II., ki je vladal v 16. stoletju. Španija je bila takrat zelo močna in bogata država. Imela je kolonije v Ameriki in oblast nad Nizozemsko ter Portugalsko. Potem so jih Španci fasali od Angležev, ki so jim razbili mornarico. In tako se je zlata doba Španije začela zaključevati.

ABSOLUTIZEM V FRANCIJI

Francozi so se začeli igrati s absolutizmom že v 17. stoletju. Vrhunec pa je bil komaj pod najbolj znanim absolutističnim vladarjem Ludvikom XIV. Ta kralj z veličastno frizuro je vladal celih 72 let (od 1643 do 1715). Bil je rojen kot kralj in je umrl kot kralj. Ampak kako je dobil absolutno oblast? No, kratko malo razlog tiči v tridesetletni vojni. Francija je po vojni bila najmočnejša država celinske Evrope in takratni prvi človek v državi, kardinal Richelieu, si je počasi podredil vso plemstvo in dobival vedno večjo oblast v Franciji. Istočasno je Francija dobivala vedno večjo oblast v Evropi.

In potem pride Ludvik, ki si vso to oblast vzame zase. Šel je tako daleč da je rekel, da noben v državi ne sme dobiti potnega lista, brez da ga on odobri. Vsi so upali, da ga bodo te finte minile… pa ga niso. Vladal je absolutno. Sam je izjavil: »Država, to sem jaz!«. Bil je najmočnejši vladar v Evropi. Nobeden mu ni upal kaj preveč ugovarjati (za to bi moral biti zelooo pogumen).  To potrdi še dejstvo, da je Nemce je napadel kar tako, ker lahko. Vzel jim je Strasbourg in nihče ni upal protestirati.

ABSOLUTIZEM DRUGJE V EVROPI

V Habsburški monarhiji sta bila pomembna absolutista Marija Terezija in Jožef II. Čisto natančno povedano, sta bila razsvetljena absolutista. In kaj je to spet za en šmorn? Sicer bi temu morali nameniti svoj članek, ampak dajmo čisto na kratko.

Ta dva (in še nekateri drugi vladarji po Evropi), sta želela državo modernizirati. Zaradi tega izvedla številne reforme. Razsvetljeni absolutisti so namreč ugotovili, da sploh ni švoh, če državo malo moderniziraš in zadeve delujejo bolj učinkovito. Povrh pa so še ugotovili, da lahko od zadovoljnih (in bolj izobraženih) ljudi poberejo malo večje davke. Torej zmaga za vse vpletene! Država je bogatejša, ljudje pa bolj zadovoljni.

Absolutizem pa je prišel tudi v Rusijo, kjer je bil pomemben vladar car Peter Veliki. Eden izmed njegovih dosežkov je bila ustanovitev mesta Sankt Peterburg.

IN KONČNO ŠE PLONKEC VERZIJA:

BOMO ŠE MALO PIFLARSKI? OK! DAJMO ŠE ZANIMIVOST!

1. Ko se je Ludvik XIV. zjutraj zbudil, se je v njegovo spalnico nagužval vsak, ki je na dvoru nekaj veljal. Potem so ga najvišji plemiči oblekli in kralj je začel svoj dan.
2. Ludvik XIV. je dal zgraditi dvorec Versailles. Ta dvorec ima tako veliko posest, da je kralj imel svojo lovsko kočo na isti parceli, kot je bil dvorec (v zlatih časih je v tem dvorcu živelo okoli 5000 ljudi).
3. Peter Veliki je želel modernizirati Rusijo. Iz tega razloga je uvedel davek na brade, ki v tem času v Evropi niso bile moderne.

To je to za danes. In ne pozabite: OSTANITE RADOVEDNI! Se beremo naslednjič!

About The Author