Prvo kot prvo, bomo začeli s prvim. Natančneje prvimi ljudmi in naselji. No, bolj bomo spomnili na to, da se je vseskupaj začelo takrat, ko se je neka riba odločila, da bo splezala iz vode in živela na kopnem. Takrat so nastali prvi predniki ljudi in kasneje neandertalec in tako dalje in tako naprej. To se je vseskupaj zgodilo v prazgodovini. Potem smo šli dalje v dobo kovin in na nekem mestu preidemo iz prazgodovine v stari vek. Zdaj pa zadeva za nas postane zanimiva, ker nastane nekaj, čemu pravimo prve civilizacije. In kaj točno je bilo to? O tem bomo nakladali v nadaljevanju te pisarije! In zdaj bomo odgovorili na dva pomembna vprašanja!
I. KAJ IMAJO SKUPNEGA PRVE CIVILIZACIJE?
Preden goovorimo o tem, kaj je civilizacija, dajmo pogledat, od kod sploh ta beseda. Izvor te besede je latinski. To sta besedi civis (državljan) in civitas (mesto). Zdaj pa da vidimo, kako je prišlo do civilizacij.
Na enem mestu v zgodovini so ljudje prišli na idejo, da bi udomačili živali in sami začeli saditi rastline. Ta epska zamisel je pripeljala do tega, da so nastale prve stalne naselbine in temu pojavu pravimo neolitska revolucija (pribl. med 10.000 in 8.000 pr. n. št.). Nastale so prve vasi in počasi je vedno več ljudi prihajalo na kup, ker je bilo življenje v skupnosti kar kul. Možnost, da te v spanju požre jezna zver je bila veliko manjša. Samo, vsakemu skupku ljudi ne moremo takoj reči civilizacija. Mora namreč izpolniti določene kriterije.
Poenostavljeno povedano, neka skupnost postane civilizacija ko:
- ima mesta, ki so imela tudi specializirane stavbe namenjene vodenju ali verskim zadevam;
- ima vladarja in ves ta vodstveni larifari s svetovalci, uradniki in vojaki;
- ima strokovnjake (svečenike, obrtnike itd…);
- pozna pisavo in zapisujejo različna besedila;
- ima napredno tehnologijo (recimo obdelovanje kovin ali napredne postopke obdelovanja zemljišč).
Zdaj pa gremo še korak naprej! Ko je skupnost postala civilizacija, je bilo samo vprašanje časa, kdaj bodo nastale prve države. In na tem mestu gremo na drugo vprašanje!
II. ZAKAJ SO REKE ZAKON?
Reke so bile res zakon. Predvsem za prve civilizacije. Zakaj? Ker so po večini nastale ob velikih rekah. Najstarejše so nastale na območju rodovitnega polmesca. To je območje, ki se vleče od Perzijskega zaliva skozi Mezopotamijo, južno Turčijo in Sirijo, ter se konča na vzhodni obali Sredozemskega morja. Toliko za predstavo.
Mezopotamija
Zdaj pa, da se vrnemo na Mezopotamijo, kar pomeni Medrečje. To je območje med dvema velikima rekama: Evfrat in Tigris. Na tem območju se je nekje v 6. tisočletju pr. n. št. začel razvoj Sumerske civilizaicje. Do 3000 pr. n. št. je potem nastalo en kup naselbin, ki so se potem razvile v močne mestne državice (na primer Ur, Kiš, Eridu…).
Feničani in Judje
In če ostanemo nekje ob Sredozemlju, bomo še omenili Feničansko civilizacijo (pojavi se nekje 2500 pr. n. št.). Pri njih je zanimivo, da nikoli niso ustanovili enotne države ampak mesta ob Sredozemlju, ki so postala pomembna trgovska središča (kot npr. Kartagina). Aja, za njih reke niso bile tak zakon kot morje.
Na tem območju je vredno omeniti še Judovsko civilizacijo, ki je nastala ob reki Jordan. Oni so zaslužni za najstarejšo vero v enega boga – judovstvo.
Egipt – “dar Nila”
Zdaj pa nazaj k rekam. Natančneje k reki Nil. Tukaj so se pojavili Egipčani, ki so ustvarili menda najprepoznavnejšo izmed vseh prvih civilizacij. Imeli so velike zasluge na področju znanosti, predvsem pa jih poznamo po piramidah in sfingi. Bili pa so tudi inspiracija za pico!
Prve civilizacije v Aziji in Evropi
Pa da še odkorakamo malo bolj vzhodno in srečamo civilizacije v Indiji. Te so nastale ob rekah Ind in Ganges. Te so stare ko Metuzalem. Pojavila se je namreč nekje v 7. tisočletju pr. n. št. Njim se lahko zahvalimo za dosežke na področju znanosti in umetnosti ter za dve veri: hinduizem in budizem.
Zdaj pa še gremo tja, od koder imamo resnično en kup izumov, na Kitajsko. Ta civilizacija se je razvila ob Rumeni in Modri reki. Oni so nam dali kompas, magnet, papir in še en kup drugih izumov. Predvsem pa so bili inspiracija za testenine in kečap! Samo bi pa vseeno nekaj dodali. Omenimo jih tukaj, da je našim sedmošolcem lažje, samo Kitajci so v tem času (2. tisočletje pr. n. št.) imeli že zelo napredno civilizacijo.
Kaj pa Evropa? Ni se dogajalo nekaj ekstra na področju “civiliziranja”. Ljudje so v glavnem gradili megalite, kot na primer Stonehenge v Angliji. Drugače pa za najstarejši civilizaciji v Evropi veljajo Minojci (2. tisočletje pr. n. št.), ki so prebivali na območju današnje Grčije.
A je Mezopotamija res zibelka civilizacije?
Zdaj pa si dajmo zadevo še malo zakomplicirati! Mezopotamijo so dolgo imenovali “zibelka civilizacije”. To ime danes več ne drži, saj so drugod po svetu civilizacije nastale še prej. To drži seveda samo, če se piknemo v čas. Potem bi lahko rekli, da je najstarejša civilizacija Göbekli Tepe v Turčiji, ki se je pojavila nekje 10000 pr. n. št. in Indijci nekje v 7. tisočletju pr. n. št.
In če še malo dalje kompliciramo, ugotovimo, da so bili Göbleki Tepe nomadi in lovci – nabiralci, prebivalci doline Inda pa mest niso začeli graditi do začetka Harappskega obdobja (okoli 2800 – 1900 pr. n. št). Današnja Turčija pa še vedno odnese nagrado za najstarejše mesto: Catal Hüyuk na obrobju rodovitnega polmesca je staro okoli 9000 let. Medtem, ko je mesto Eridu v Mezoponamiji bilo ustanovljeno okoli 5400 pr. n. št., medtem ko najstarejša mesta v Egiptu nastanejo okoli 4000 pr. n. št.
Ok, dovolj kompliciranja. Lahko iščemo in kopamo, ampak mogoče bo najbolj pametno, da malo popravimo izjavo in rečemo, da je rodovitni polmesec zibelka civilizacije. Tako. Gremo dalje!
Tako da gledano pod črto, so bile reke res zakon! Prve civilizacije so jih uporabljale za vir pitne vode, hrane in za prometne poti. Dale pa so jim še en bonus. To je bilo namakalno poljedelstvo!
III. KAJ JE NAMAKALNO POLJEDELSTVO?
Ja, ja. Vem. Rekel sem dva vprašanja. Zdaj bodo tri. Ne me jezno gledat! Pa prosim ne mi rečt da sem vas naplahtal. Ta tip iz Izi zgodovine je res nemogoč ne da?
Kakorkoli! Namakalno poljedelstvo je pomembno, ker so nekatere prve civilizacije nastale na območjih, ki so občasno bila suha kot poper. Zaradi tega so morali nagruntat način, kako vodo spravit do svojih polij. Na začetku je to najbrž izgledalo tako, da so vzeli vrč, ga napolnili z vodo in ga odnesli do polja. Kljub temu, da je to bil krasen preizkus vztrajnosti, pa to ni bil najboljši izkoristek energije. Zato so začeli iskati rešitve. Ugotovili so, da reke vsako leto poplavljajo in zalivajo širšo okolico. Potem ko voda odteče, pa tam ostane rodovitno blato polno mineralov. Zato so začeli gruntati, kako bi to uporabili v svojo korist. Naumili so sistem kanalov, v katere so speljali vodo iz rek. To so usmerjali s pomočjo loput in zapor. To vodo so nato zajemali in z njo zalivali svoja polja. Tako so si zagotovili uspešno žetev.
Takšno namakalno poljedelstvo so si prvo izmislili v Mezopotamiji. Poznali pa so ga tudi v Egiptu, v Indiji, Vietnamu, na Kitajskem in v Ameriki. Zanimivo, da so v različnih delih sveta prišli na podobne ideje. Kratko malo, zadeva je delovala tako dobro, da jo v različnih oblikah uporabljamo še danes.
Tri vprašanja in nekaj filozofiranja kasneje, smo prišli do konca tega našega umotvora. Na kratko smo si pogledali, katere so bile prve civilizacije in kje so nastale. Pa naj bo to to za danes. Ne pozabite, OSTANITE RADOVEDNI! Se beremo naslednjič!
Povzeto po:
- Več avtorjev: Svetovna zgodovina, Cankarjeva založba, Ljubljana 1976;
- Tony Allan: Ilustrirana zgodovina sveta: Zora Civilizacije, Mladinska knjiga, Ljubljana 2009;
- Jelka Miranda Zapotnik, Anja Plazar: Potujem v preteklost 7, Rokus-Klett, Ljubljana 2019;
- Darjenka Mihelič, Olga Janša Zorn, Matija Zorn: Koraki v času 7, DZS, Ljubljana 2016;
- Namakalno poljedelstvo (National Geographic);
- Civilizacija (World History Encyclopedia);
About The Author
