Doba kovin na kratko - Izi Zgodovina

Prazgodovina je kar dolgo obdobje. Temu obdobju velikokrat rečemo tudi kamena doba. Tako se imenuje zato, ker so ljudje za orodje in orožje v glavnem uporabljali, no ja, kamne. No, potem pa, tako kot vedno, pride do revolucionarnega tehničnega napredka. Naši predniki so namreč pogruntali, da se določeni kamni topijo na toploti in potem dobijo ostre robove! Ja glej ga zlomka, nekaj bo iz tega, to je uporabno! In tako stopimo v dobo kovin. Pa si dajmo pogledat, kaj je to bilo!

I. DOBA KOVIN: SPLOŠNA DELITEV

Dobo kovin, ali boljše rečeno dobe kovin, delimo na tri dele (ja jih je več, samo potem bomo spet komplicirali do amena!). Ja, tudi obdobja so se v različnih delih sveta začela različno hitro. Nekateri deli sveta pa v določena obdobja sploh niso prišli (na primer Amerika v železno dobo). V glavnem:

BAKRENA DOBA: okoli 4000 do 2300 pr. n. št. (prvo kovinsko orodje in orožje);
BRONASTA DOBA: okoli 2300 do 800 pr. n. št. (baker mešajo s kositrom in dobijo bron, ki je trši);
ŽELEZNA DOBA: okoli 1000 pr. n. št. do konca 1. stoletja pr. n. št. (prvi kovan denar, nastane vaška situla):
- starejša železna doba: okoli 1000 pr. n. št. do okoli 300 pr. n. št.;
- mlajša železna doba: okoli 300 pr. n. št. do konca 1. stoletja pr. n. št.

In samo da še dodamo tole: dobe kovin so v bistvu del starega veka. Nekateri jih obravnavajo skupaj s prazgodovino. Sicer so mnenja tukaj deljena, je pa res, da so ljudje v tem času prešli iz kamnitega na kovinsko orodje.

To je bilo tudi potrebno, ker se je v mlajši kameni dobi zgodila neolitska revolucija (ljudje so pogruntali poljedelstvo in živinorejo ter so se stalno naselili). Ko so nastale prve vasi in ljudje so potrebovali nova orodja (srp, motika, ralo…), saj so nastali novi poklici (lončarji, tesarji, tkalci, usnjarji, predilci). Logično, da jim je odkritje kovin konkretno olajšalo življenje.

II. ŽIVLJENJE V DOBI KOVIN

Napredek

Baker je bila prva širše uporabljena kovina. Zato govorimo o bakreni dobi (4000 do 2300 pr. n. št.). Vendar pa se je pojavil en problem! Baker je sicer odličen prevodnik elektrike, ampak kot vemo, okoli 3000 pr. n. št. to ljudem ni koristilo ravno nič. Za njihove potrebe je bil premehak in zaradi tega ni bil tako primeren za izdelavo orodja in orožja. Pa vseeno je bakreno orodje in orožje postalo simbol vpliva in prestiža med ljudmi. Prav tako so iz bakra izdelovali majhne dragocenosti, ki so imele bolj kozmetično vlogo kot karkoli drugega. Vse človeške skupnosti tistega časa pa niso znale topiti in obdelovati bakra. Zato so rade volje trgovale s tistimi, ki so znali. A baker je še vedno bil mehak. Ljudje so iz tega razloga hitro začeli tuhtati, kako lahko izboljšajo to mehko zadevo.

Nekaj časa je preteklo in brihtne glave so nekaj ugotovile. Če mehkemu bakru primešaš kositer dobiš bron, ki je bolj trd. Iz njega so potem lahko začeli izdelovati orodje in orožje. Tako smo pravkar vstopili v bronasto dobo. Mnogi pravijo, da je to prva “prava” doba kovin.

V tej dobi so ljudje naumili en kup novosti. Recimo enega izmed najpomembnejših izumov: kolo! Pojavili so se tudi novi poklici, kot na primer rudarji, livarji, kovači in oglarji. In končno so začeli izdelovati zadeve, ki so bile praktične ter uporabne pri delu (motike, srpi, rala, sekire, noži), trgovini, rokodelstvu in vojskovanju (čelade, sulice, motike, meči).

Denar sveta vladar?

Trgovina obstaja že zelo dolgo. Ljudje so trgovali preden si je nekdo izmislil, da lahko kaj naredimo iz kovin. Enostavno so menjavali stvari. Zdaj, ko so se pojavile kovine, pa so prišli do “genialne” ideje, da bodo tem koščkom, ki se lepo svetijo, pripisali neko vrednost. Tako se je v osnovi pojavil denar. Prvi, ki bi ga naj izdelovali so bili Lidijci v Mali Aziji, nekje v 7. stoletju pr. kr. Oni so si izmislili majhne srebrne in zlate kovance. Pozitivno je bilo, da je to pripeljalo do razcveta trgovine. Pojavile so se nove trgovske poti, ob katerih so se razvijala nova naselja.

Kar je moje je moje!

Pojav denarja je pomenil da bo trgovina bolj pravična ne da? Saj je težje nekoga okoli prinesti, ko je treba plačati, ne pa menjati? Ja, mogoče že, ampak hkrati so se pojavile večje neenakosti v družbi. Tisti, ki mu je namreč uspelo navleči skupaj velik kup denarja, je dobil vpliv in pomen. Pojavili so se družbeni sloji.

In še nekaj. Prej je bila lastnina skupna, zdaj pa začnemo govoriti o zasebni lastnini. V osnovi to pomeni, da je rodovina skupnost razpadla in zasebna lastnina je bila last družine, ki se je prenašala iz roda v rod. Zaradi tega je začelo med družinami in plemeni prihajati do vojn. Zaradi tega so ljudje začeli živeti v ograjenih naseljih, da so zavarovali svoje imetje. Ta naselja so se imenovala gradišča in so se pojavila predvsem v železni dobi.

In kako je bilo, ko so pogruntali železo?

Tam okoli leta 1000 pr. n. št. so ljudje ugotovili, da je železo še bolj uporabno kot bron. Zato začnemo govoriti o železni dobi. Aja, ena zanimivost. V Ameriki so železo spoznali komaj, ko so tja prišli Evropejci.

Na območju Slovenije je to obdobje trajalo tam nekje do 1. stoletja pr. n. št., ko so sem pricopatali Rimljani. Drugod po svetu se trajanje tega obdobja razlikuje, saj so nekateri železo odkrili prej, drugi kasneje. Ampak tako hudo ne bomo komplicirali. Povedal bom samo toliko, da so arheologi v Turčiji našli ene izmed najstarejših sledi obdelave železa. Določili so mu čas nastanka med 2200 in 2000 pr. n. št.

Drugače pa so v Evropi bili znani obdelovalci železa Etruščani in Iliri. Posebej pa so pri tem izstopali Kelti, ki so ustanovili Noriško kraljestvo. To je imelo več središč. Eno so odkrili v južni Koroški v današnji Avstriji, drugo pa na področju Celja. Oni so iz železa znali izdelati različna orožja in oklep (sekire, meče, čelate…), so pa izdelovali tudi nakit ter orodje.

Vaška situla

En poseben izdelek iz železa, ki ga je potrebno posebej omeniti je situla iz Vač. Ta je nastala nekje v 5. stoletju pr. n. št. in je posoda iz bronaste pločevine. Našli so jo v grobu nekega bojevnika skupaj z bronasto čelado, sulicama, bojno sekiro iz železa in bronasto zapestnico. Sklepajo, da je bila namenjena točenju pijače na slovesnostih.

Posoda je okrašena s prikazom ljudi in živali. Prizori pripovedujejo zgodbo o pomembnih dejanjih in dogodkih iz življenja umrlega. Za raziskovalce pa je predvsem pomembna, saj prikazuje življenje v železni dobi.

IV. ZA KONEC

Tako, na kratko in enostavno smo si pogledali nekaj o dobi kovin. Ja, dragi sedmošolci, to vam bo prišlo sigurno prav. Pa da ne boste imeli glavobola od vsega tega branja, še na kratko:

Dobo kovin delimo na: bakreno, bronasto in železno dobo. Vsaka doba se imenuje po kovini, ki se je v glavnem uporabljala v tem času. To obdobje traja nekje od 4000 pr. n. št. do 1. stoletja pr. n. št.

V dobi kovin so ljudje začeli izdelovati orodje, orožje in nakit iz kovine. Baker je bil mehak in zato ni bil tako primeren za orodje in orožje. Kasneje so mu primešali kositer in nastal je bron. Še kasneje so ugotovili, da je železo še bolj primerno in je v glavnem zamenjalo baker in bron.

Pomembna sprememba v tem času je bil pojav denarja. Tako je denarna trgovina zamenjala menjalno in nastale so nove trgovske poti in naselja. Hkrati je prišlo tudi do pojava zasebne lastnine in premoženjskih razlik med ljudmi. Tako so nastali družbeni sloji, prihajalo pa je tudi do vojn med plemeni. Zaradi tega so ljudje začeli graditi utrjena naselja, ki jim pravimo gradišča.

Evo, to bi bilo to za danes. Do naslednjič pa OSTANITE RADOVEDNI! Se beremo naslednjič!

Povzeto po: