Se spomnite kaj je reformacija? Tisto, ko je Luther kritiziral Cerkev in se je zadeva razširila kot gozdni požar? Ta reformacija ja. Zdaj se bomo preselili na rodno grudo, saj je bila reformacija zelo pomembna tudi za nas Slovence. Pritoževanje med Slovenci? To pa je res nekaj nezaslišanega! Kaj bodo pa sosedje rekli? Na srečo je bilo to slovenskim reformatorjem hudo vseeno. To se je bilo odlično, saj je privedlo do velikega napredeka na kulturnem področju našega naroda. Zdaj pa si poglejmo, kako je potekala reformacija na Slovenskem.
I. ŠIRJENJE REFORMACIJSKEGA GIBANJA V SLOVENSKE DEŽELE
Ideje reformacije so Slovenske dežele dosegle z manjšim zamikom, kot je to v zgodovini že navada. Prišle so iz nemških dežel in v glavnem so jih prinesli duhovniki in študentje, ki so se izobraževali na nemških univerzah. Širili pa so jih tudi trgovci, obrtniki in vojaki.
Sama reformacija na Slovenskem pa se je konkretneje začela 1523. Takrat je v Trstu nastal prvi protestantski krožek. Ti so potem, kot gobe po dežju, zrasli tudi v drugih mestih. Zelo močen tovrsten krožek je nastal 1529 v Ljubljani. Potem pa se je zadeva zelo hitro širila po vseh slovenskih deželah. Ne glede na to, koliko se je nadvojvoda Ferdinand bunil in ukazoval da ne smejo, so se reformatorji obnašali kot povprečen petletnik v trgovini. Delali so po svoje in reformacijske ideje so se še naprej vztrajno širile. To je šlo tako daleč, da se je katolištvu 1543 odpovedal štajerski deželni glavar Ivan Ungnad, leta 1548 pa tudi koprski škof Peter Pavel Vergerij.
Kljub temu, da so nekateri škofje, kot recimo ljubljanski škof Urban Textor, nasprotovali protestantom, to ni pomagalo. Deželni knezi so konec koncev morali popustiti, ker so vseeno želeli dobiti davke od plemstva.
Reformacija na Slovenskem je hitro dobila veliko privržencev med duhovščino in meščanstvom ter kasneje tudi med plemstvom. Slednji so videli možnost, da se postavijo proti Cerkvi, saj so se plemiči in Cerkev cel čas igrali »kdo je močnejši«. Najmanj navdušenja so pokazali kmetje. Ti so raje ustanavljali svoje sekte.
II. REFORMACIJA NA SLOVENSKEM: TOVARNA KNJIG
PRIMOŽ TRUBAR
Ko govorimo o tem, kaj je reformacija na Slovenskem, ne smemo pozabiti prvega imena tega gibanja. To je Primož Trubar. On je bil duhovnik in protestantski pisec. Nekaj let je delal v Laškem in kasneje v Ljubljani. Primož je leta 1548 izstopil iz katolicizma in ljubljanski škof Textor, ga je za njegovo porednost konkretno kaznoval. Odvzel mu je vse službe in bonitete. Potem se je lahko samo še spakiral in odšel v tujino. Umrl je v mestu Derendingen v Nemčiji.
Ampak kaj je Trubar naštimal, da je bil ljubljanski škof tako jezen? V glavnem je Primož vedno kritiziral praznoverje, zidanje novih cerkva, čaščenje svetnikov in sekte. Ni se ustavil niti pred kritiko katoliške Cerkve (Malo spominja na Luthra ali?). To si je lahko privoščil, ker je bil pod delno zaščito svojega mentorja Petra Bonoma, tržaškega škofa. Po njegovi smrti leta 1546 pa se je situacija malo spremenila. Trubar več ni imel zaledja v Katoliški cerkvi in ko je še povrh izstopil iz tega kluba, je ena zadeva vodila k drugi.
Trubarjevo delo
Čeprav na prvo žogo to zgleda slabo, je to bilo za Trubarja najboljše, kar se je lahko zgodilo. Tip je lahko namreč v nemških deželah nemoteno pisal. Tako sta leta 1550 nastali prvi dve slovenski tiskani knjigi: Katekizem in Abecednik. Konkretno v abecedniku je Trubar prebivalce slovenskih dežel nagovoril z »Lubi Slovenci«. To je bil resnično zgodovinski trenutek, saj je slovenščina tudi uradno postala knjižni jezik!
Leta 1564 je Trubar napisal še Cerkovno ordningo, s katero je postavil temelje slovenske protestantske Cerkve na celotnem območju slovenskih dežel. Pomembno je, da je v tem delu zahteval tudi slovensko osnovno šolo in uporabo slovenskega jezika. Delo je napisano v jeziku, ki bi mu lahko rekli visoka knjižna slovenščina, ki je bila namenjena predvsem višjim družbenim slojem. To pogruntamo, ko začnemo brati to zadevo, ki je polna tujk in latinskih izrazov. Tako vemo, da ni namenjeno povprečnemu slovenskemu vaščanu tega časa. Vsekakor pa je bil Primož s tem delom daleč pred svojim časom in se je zavzemal za slovenske nacionalne pravice preden so se jih ljudje prav zavedali. S tem je naredil prvi korak na eni zelo dolgi poti.
JURIJ DALMATIN
Protestanti so zahtevali, da naj vsak človek bere Biblijo v svojem jeziku. To zahtevo je uresničil Jurij Dalmatin, saj je v slovenščino prevedel Sveto pismo. Vendar tako kot pri Trubarju, so se tudi tu pojavljali »porodni krči«. Po prvotnem planu, bi jo moral namreč natisniti ljubljanski tiskar Janž Mandelc, ki je imel leta 1575 prvo tiskarno v Ljubljani. To seveda ni uspelo, ker so na Dalmatina pritiskale oblasti in je moral odpeketati na območje današnje Nemčije. Zaradi tega je njegov prevod Biblije izšel v Wittenbergu leta 1583. Nastalo je 1500 izvodov. To je bil višek slovenskega protestantskega delovanja in mejnik slovenskega kulturnega in jezikovnega delovanja. Biblija je pomembno vplivala na razvoj slovenskega knjižnega jezika.
ADAM BOHORIČ
Reformacija na slovenskem pa nam ni dala samo verske knjige. V tem času je namreč nastala tudi prva slovenska slovnica z naslovom Zimske urice, ki jo je napisal Adam Bohorič. Ta je izšla leta 1584 tudi v Wittenbergu. Zanimivo je, da je bila napisana v latinščini. Komaj 1987 jo je v slovenščino prevedel Jože Toporišič. V tej knjigi Bohorič v uvodu brani slovensko jezikovno samostojnost. Postavi pa tudi načela črkopisa, ki se po njem imenuje bohoričica. V tej pisavi je pisal tudi Trubar. Bohorič je sodeloval tudi pri nastanku Dalmatinove Biblije.
IN TO ŠE NI VSE
Omenil bi še dve knjigi. To je Nemško-latinsko-slovensko-italijanski slovar, ki ga je 1592 napisal Hieronim Megiser in Otročjo biblijo (1566), katere avtor je bil Sebastijan Krelj. To je bil prvi poskus povezave Slovencev in Hrvatov v skupnem pravopisu, ki je temeljil na latinici.
III. POMEN REFORMACIJE NA SLOVENSKEM
Reformacija na Slovenskem je imela zelo velik pomen za nadaljnji zgodovinski razvoj slovenskega naroda. Dala nam je prve slovenske tiskane knjige in postavila temelje za slovenski knjižni jezik. Lahko bi rekli, da je delovanje slovenskih protestantov čez čas privedlo do povezovanja Slovencev. In veste kaj je iz tega izšlo? Valda da politični programi. O ja, takrat smo šele začeli iti na jetra Habsburžanom. Recimo leta 1848 z programom Zedinjena Slovenija ali kasneje s taborskim gibanjem in drugimi vragolijami.
Reformacija na Slovenskem je postavila tudi osnovo za razvoj šolstva na Slovenskem. V drugi polovici 16. stoletja so namreč ustanovili osnovne šole in gimnazije. Prve slovenske knjige so omogočile, da so se otroci začeli učiti brati in pisati v slovenščini. Kljub temu, da se je knez obnašal kot kujavi otrok in jih oviral, so protestanti kljub temu ustanovili kar nekaj osnovnih in poklicnih šol v slovenskih deželah. S protireformacijo je ta šolski sistem razpadel (razen v vzhodnem delu slovenskih dežel). Katoliki so protestantske učbenike zažgali, protestantske učitelje pa izgnali. Ostal je gimnazijski pouk, ki so ga prevzeli katoliški jezuiti.
DA BOMO STALI INU OBSTALI IN NE TJA PALI, PA JE TUKAJ ŠE POVZETEK!
In za zaključek: če kombiniramo, kaj je prinesla reformacija v Evropi in reformacija na Slovenskem, je jasno, zakaj imamo dan reformacije (31. oktober). In zdaj vam želim še samo eno stvar: OSTANITE RADOVEDNI! Se beremo naslednjič!
Zanimivosti za na konec ali?
- Danes obstajajo še trije izvodi Trubarjeve Cerkovne ordninge.
- Trubarjeve knjige so v Slovenske dežele pripeljali v sodih. Po domače: “prišvercali so jih”.
- Podoba Trubarja je bila na bankovcu za 10 SIT (Slovenski tolar).
- Evangeličanska verska skupnost je danes najmočnejša v Prekmurju. Protireformacija, ki je delovala na Slovenskem tukaj ni imela velikega vpliva. Prekmurje je bilo v tem času namreč del Ogrske.
- Trubar je za osnovo svojega knjižnega jezika vzel dolenjsko narečje, ki ga je poznal. Dodal mu je še prvine ljubljanskega in gorenjskega govora. Na tak način je želel dobiti jezik, ki bi ga razumeli vsi Slovenci.
- Bohoričica je bila pisava slovenskih reformatorjev. V uporabi je bila vse do 19. stoletja, ko jo zamenja gajica (to uporabljamo še danes!).
Povzeto po:
- Več avtorjev: Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana 1999;
- Jelka Miranda Razpotnik, Anja Plazar: Raziskujem preteklost 8, Rokus-Klett, Ljubljana 2020;
- Kozma Ahačič: Primož Trubar: Cerkveni red (1564), Stati inu obstati, Letnik 2014, št. 19 – 20;
- Marko Jesenšek: Trubarjev Gmajn jezik kot osnova za prvo slovensko knjižno normo, Slavia Centralis, Letnik 2008, št. 2.
- Reformacija (wikipedia);
- Primož Trubar (wikipedia in slovenska biografija);
- Jurij Dalmatin (wikipedia in slovenska biografija);
- Adam Bohorič (wikipedia in slovenska biografija);
About The Author
