V Evropi je reformacija dvignila veliko prahu. Prišlo je do protireformacije in verskih vojn. Evropo so vladarji v tridesetletni vojni razturali do amena. To je bil višek protireformacijskega delovanja in napetosti med protestanti in katoliki. Zato ni nič čudnega, da je protireformacija obiskala tudi slovenske dežele. Poglejmo si, kako je potekala protireformacija na Slovenskem.
I. KAKO SE JE ZAČELA PROTIREFORMACIJA NA SLOVENSKEM
Cesar Karel II. je moral popustiti protestantom
Protestantom v notranjeavstrijskih deželah je na začetku kazalo kar v redu. Cesar Karel II. je namreč rabil denar za obrambo pred Turki. Zaradi tega je leta 1572 z tako imenovano graško pacifikacijo štajerskemu plemstvu priznal svobodo vesti in bogoslužja. Kasneje 1579 pa je v Brucku na Muri moral dati zagotovilo, da ne bo ukrepal proti nikomur v notranjeavstrijskih deželah, ki se bo odločil za protestantizem (tako imenovana bruška verska pomiritev). S tem je vso prebivalstvo dobilo versko svobodo. V štirih mestih (Celovec, Ljubljana, Gradec in Judenburg), pa je Karel dovolil tudi pridigarje in protestantske šole.
Ferdinand II.: spreobrnite se ali pa spokajte
Ta lep čas za protestante pa ni trajal dolgo. Z nastopom cesarja Ferdinanda II. se je začelo močno preganjanje protestantov, torej intenzivna protireformacija. On je bil goreč katolik in je želel razturati protestante v svojem cesarstvu. V Slovenskih deželah je zato škof Jurij Strobej na Ferdinandovo prošnjo pripravil program, kako bodo v teh deželah ponovno uveljavili katoliško vero. Pri tem so se držali določil augsburškega verskega miru iz 1555. Rekli so, kdor se ne spreobrne naj spoka in se izseli.
Jeseni 1598 je Ferdinand prepovedal protestantsko bogoslužje v mestih in trgih, protestantske duhovnike pa je nagnal. Za slovenske dežele je pomembno predvsem leto 1628. Takrat je izdal ukaz, da se morajo plemiči Notranje Avstrije odpovedati protestantski veri ali pa v letu dni zapustiti Štajersko, Koroško in Kranjsko. Do leta 1630 je odšlo okoli 750 plemičev in s sabo odneslo precej denarja.
Verske komisije na Slovenskem
Protireformacija na Slovenskem je potekala podobno kot v Evropi. Zaradi želje po učinkovitejšem preganjanju protestantov, je Ferdinand tudi v slovenskih deželah ukazal ustanoviti verske komisije, ki so se sprehajale naokoli z vojaki in preganjale protestante. Zažigale so vse protestantske knjige. Prizanesle so samo Dalmatinovi Bibliji. Verske komisije na Štajerskem in Koroškem je vodil škof Tomaž Brenner (Brenner pomeni zažigalec po nemško). Na Kranjskem pa je bil glavni ljubljanski škof Tomaž Hren. V glavnem so te komisije uničile organizacijo protestantov in omejile njihovo delovanje. Bile so tako temeljite, da so se evangeličani danes v glavnem ohranilo samo v Prekmurju, ki je takrat bilo del Ogrske, kjer protireformacija ni bila tako močna.
Delovanje Jezuitov
Protireformacija na Slovenskem se je prav tako zanašala na meniški red Jezuitov. Ti so bili aktivni tako v Evropi, kot v kolonijah, kjer so bili pomembni za izboljšavo izobrazbe duhovnikov. Tako kot drugod, so Jezuiti tudi na Slovenskem ustanavljali šole. V glavnem so to bili gimnazijski razredi. Te so začeli ustanavljati nekje konec 16. in začetek 17. stoletja. Pri večjih kolegijih so izvajali tudi višje študije, kot na primer filozofske in teološke. Na primer v Ljubljani in Celovci so v prvi polovici 17. stoletja predavali moralno teologijo in kanonsko (cerkveno) pravo. Uvedli pa so tudi tri letnike filozofskega študija (logika, fizika in metafizika z matematiko).
Z namenom izboljšati izobrazbo duhovnikov so uvedli tudi teološki študij, ki pa je na Slovenskem bil skrajšana verzija takratnih študijskih programov. Bil je precej praktično usmerjen.
II. POSLEDICE PROTIREFORMACIJE NA SLOVENSKEM
Protireformacija na Slovenskem je v glavnem povzročila kar veliko škodo slovenski knjižni proizvodnji, saj so večino del slovenskih protestantov zažgali. Tudi knjižna proizvodnja sama je za nekaj časa po protireformacijskem gibanju malce zamrla. Ampak se je potem uspela pobrati.
Prav tako je protireformacijsko delovanje močno zmanjšalo število protestantov na Slovenskem. V glavnem so se ohranili v Prekmurju. Drugod po Sloveniji jih je danes zelo malo.
Vse pa ni bilo negativno, saj so Jezuiti na Slovenskem postavili temelje višjega šolstva. To je seveda pozitivno vplivalo na izobrazbo duhovnikov in dolgoročno tudi na izobrazbo prebivalstva nasploh. Lahko torej vidimo, da zadeve niso samo črne in bele ter da tudi nekaj, kar zgleda negativno lahko prinese določene pozitivne posledice.
TAKO. ČAS JE ZA POVZETEK CELOTNE SOLATE!
Tako, to je to za danes in tako kot vedno: OSTANITE RADOVEDNI. Se beremo naslednjič!
Povzeto po:
- Protireformacija (Wikipedija, Britannica, World History);
- Jezuiti (Wikipedia, Britannica);
- Tridentinski koncil (Wikipedia, The Council of Trent);
- Ferdinand II. Avstrijski (Britannica);
- Karel II. Habsburški (leksikon.si in Wikipedia)
- Več avtorjev: Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana 1999;
- Jelka Miranda Razpotnik, Anja Plazar: Raziskujem preteklost 8, Rokus-Klett, Ljubljana 2020.
About The Author
.jpg){kind=link}
