Henrik VIII. in njegove žene

Govorili smo o reformaciji, o tem kako se je cerkev v Evropi razdrobila. Govorili smo o tem, kako je Martin Luther nagajal papežu in ga spravljal ob živce, nismo pa omenili enega kralja, ki je dodal pikico na i. To je bil angleški kralj Henrik VIII. On je po vsej sili želel imeti sina, ki mu ga žena ni rodila. Zato se je želel ločiti. Ko mu to ni uspelo se je postal rahlo kujav in je naredil, kar bi naredil vsak. Ločil se je od katoliške Cerkve in ustanovil svojo. Ah Henrik VIII., res si še dodatno popestril že tako ali tako zelo pisano 16. stoletje. Kot da tridesetletna vojna ni bila že dovolj…

I. KDO JE BIL HENRIK VIII.?

Henrik VIII. (1491 – 1547, vladal 1509 – 1547) je bil drugi angleški kralj, ki je izhajal iz rodbine Tudorjev. Najbolj znan je po tem, da velja za ustanovitelja anglikanske cerkve. V bistvu pa prvotno ni bil on tisti, ki bi moral naslediti svojega očeta Henrika VII. Prvo je bil v planu njegov brat Artur. On se je prvotno tudi poročil s Katarino Aragonsko. Ona je po Arturjevi smrti postala Henrikova prva žena. Hitro po poroki, sta oba zbolela in Artur ni preživel. Potem pa se je začel živ žav.

Hans Holbein mlajši, portret Henrika VIII. (Wikipedija),

Henrikov oče, kralj Henrik VII. je bil pameten in ni želel vrniti dote 200.000 kron, ki jo je prejel za zakon med Arturjem in Katarino. Hkrati pa Katarini ni želel plačevati vdovske pokojnine, do katere je bila upravičena. Zato se je odločil, da jo poroči s Henrikom, ki je po bratovi smrti postal prestolonaslednik. Cerkev je temu nasprotovala, saj so na to gledali kot na velik greh. Ampak, ko se gre za denar, je bilo kralju za to hudo vseeno za škofovsko žuganje s prstom. Zakon so sklenili.

II. ANGLIKANSKA CERKEV

Henrik je postal kralj leta 1509 in v zakonu so se hitro pokazale težave. Katarina ni in ni rodila moškega potomca. Ko je zakoncema končno uspelo in se je rodil fantek Henrik, je ta umrl star komaj 52 dni. Henrik VIII. je te težave videl kot božjo kazen za to, ker se je poročil z vdovo svojega brata. Dodatne oteževalne okoliščine so bile tudi te, da rodbina Tudorjev v tem času ni bila dovolj močna, da bi kralja na prestolu lahko nasledila hčera.

Povrh se pojavi še drug problem. Kralj se je zagledal v lepo dvorno damo Anne Boleyn. Hotel jo je imeti. Ona pa mu je v pismu jasno povedala, kaj želi: “Vaša ljubica, nikoli! Vaša žena, če želite.” Potem je Henrik prišel na “genialno” idejo! Ločitev! To idejo je podal papežu Klemnu VII., ki je zaradi pritiska nemškega cesarja Karla V. željo zavrnil. Karel V. je bil najmočnejši vladar tistega časa in še papež je vedel, da se z njim ni dobro hecati, saj je bil zaščitnik Papeške države. Pa še, Katarina Aragonska je bila Karlova teta. Tako da so bile še družinske naveze in politika v ozadju.

Henrika papežev odgovor ni razveselil. Zato je naredil to, kar bi naredil vsak razumen vladar in papežu rekel, »idi se solit«. Za Cantenburyskega nadškofa je imenoval Thomasa Cranmerja ker je tip rekel, da ga bo poročil z Anne. Potem so še v parlamentu leta 1534 izdali Zakon o premoči s katerim je angleški kralj postal poglavar anglikanske cerkve in to je to. Angleži so se ločili od rimokatoliške cerkve.

III. ENA NI NOBENA…

Kako romantično! Henrik je imel Anne tako rad, da se je zaradi nje skregal s papežem in ustanovil svojo cerkev! In potem sta živela srečno do konca svojih dni, ne da? Ne! Henrik je imel skupaj šest žena. Dajmo si pogledat, kaj je frajer delal.

Katarina Aragonska (poročena 1509 – 1533): z Henrikom sta bila poročena več kot 20 let. Bila je najmlajša hči kralja Ferdinanda II. aragonskega. Edina preživela izmed njunih otrok je bila najmlajša hčer Marija. Po ločitvi so jo nagnali v grad Kimbolton, kje je tudi umrla.
Anne Boleyn (poročena 1533 – 1536): papežu ni bilo najbolj všeč, da se je Henrik poročil z njo. Zaradi te poroke je nastala Anglikanska cerkev, ker Henriku pa en papež res ne bo govoril kaj lahko in kaj ne. Anne je bila zelo elegantna in privlačna ženska. Povrh se je izobraževala na francoskem dvoru. Anne je šla ob koncu zakona zelo na nož. No, natančneje na meč, ker so jo 19. maja 1536 obglavili v Londonskem Towerju. Anne je bila mama kraljice Elizabete I.
Jane Seymour (poročena 1536 – 1537): je bila miroljubna in nežna ženska. Henriku je dala naslednika, ki si ga je želel. To je bil kralj Edvard VI. (vladal samo 6 let, saj je umrl pri starosti 15 let). Jane je slaba dva tedna po porodu umrla.
Ana Klevska (poročena 1540): ona in Henrik VIII. sta bila prava golobčka. Ta krasna romanca je šla k vragu po samo šestih mesecih, saj kralj ni bil preveč navdušen nad to žensko. Kljub nesreči, da se je poročila s Henrikom, je imela po razveljavitvi zakona srečno življenje. Od vseh njegovih žena je edina imela to srečo.
Katarina Howard (poročena 1540 – 1542): je bila sestrična od Anne Boleyn. Katarina se je zapletla v izven zakonske afere. Henrik je to izvedel in jo dal skrajšati za glavo.
Katarina Parr (poročena 1543 – 1547): je bila zelo povezana z Henrikovimi otroci. Uspelo ji je združiti razklano kraljevo družino. Zakon s kraljem se je končal z njegovo smrtjo leta 1547. Ženska ga je preživela, pa če tudi samo za eno leto.

IV. ANGLIJA PO HENRIKU VIII.

Henrika je nasledil njegov sin iz zakona z Jane Seymour, kralj Edvard IV. Okronali so ga pri starosti 9 let. Umrl je star 15 let. Za devet dni ga je nasledila Jane Grey, ki jo je iz prestola vrgla hčer Katarine Aragonske, Marija I., znana tudi kot »Krvava Marija«, saj je v državi sprožila pravi verski kaos. Začela je preganjati protestante in jih več sto ukazala zažgati na grmadi.

Marijo I. je nasledila Elizabeta I. Ona je ubrala neko srednjo pot in je angleško Cerkev vodila nekje po sredini med katoliško in protestantsko. Upirala se je tudi zunanjim sovražnikom in nabila špance. Povrh se je znebila še nadležne škotske kraljice Marije Stuart, ki jo je hotela vreči iz prestola. Pod vladavino Elizabete I. je Anglija doživela gospodarsko rast in kulturni razcvet.