Slovenske ustanove nacionalnega pomena med obema vojnama

Čas med obema vojnama je bil za Slovence čas velikega napredka. Slovenščini se je korenito spremenila vloga v družbi. Spomnimo se, da je današnja Slovenija, do konca prve svetovne vojne bila del Avstro-Ogrske. V tej državi je bil uradni jezik nemščina. Zdaj, ko so Slovenci postali del Države SHS in kasneje Kraljevine SHS pa je slovenščina postala uradni jezik v šolah in uradih. Prav zaradi tega, je prišlo do razcveta znanosti in kulture. Ustanovili smo številne ustanove nacionalnega pomena.

Sedež Univerze v Ljubljani. Vir: osebni arhiv.

LJUBLJANSKA UNIVERZA

Če omenimo ustanove nacionalnega pomena, moramo začeti z Univerzo v Ljubljani. Ustanovljena je bila 1919. 23. julija tega leta je kralj Aleksander Karađorđević podpisal Zakon o Univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Prve fakultete so bile Medicinska, Pravna, Tehniška, Filozofska in Teološka fakulteta. Konec avgusta 1919 so nato imenovali prvih 18 profesorjev Univerze. Za uradni rojstni dan Univerze v Ljubljani pa velja 3. december 1919, ko je dr. France Ramovš predaval o historični slovnici slovenskega jezika¹. Po drugi svetovni vojni se je število fakultet v okviru univerze povečalo na dvajset. Danes velja Univerza v Ljubljani med 3 odstotke najboljših univerz na svetu in jo sestavlja 23 fakultet in 3 umetniške akademije.

Danes v Sloveniji deluje še Univerza v Mariboru (ustanovljena 1975 in združuje 17 fakultet) in Univerza na Primorskem s sedežem v Kopru (ustanovljena 2003 in ima 9 članic).

NARODNA GALERIJA

Ustanovljena 1918. To je bilo v bistvu ime društva, ki se je zavzemalo za dom slovenske umetnosti. Ideja se je rodila 1869, po Vižmarskem taboru. Želja po galeriji se je uresničila leta 1925, ko je društvo lahko prevzelo poslopje Narodnega doma, kamor se je galerija preselila leta 1928. Istega leta so odprli prvo razstavo slovenskih avtorjev. Mislim, da ni potrebno posebej poudarit zakaj je to zelo zelo pomembno za Slovence. Zadnja pomembna prelomnica za galerijo je bilo leto 1945, ko je zgradba Narodnega doma postala samo last Narodne galerije, ki je bila leta 1946 razglašena za državno ustanovo.

SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE

Ustanovljeno 1919. Da ne bo drame, na tem mestu povem, da je že prej delovalo Dramatično društvo, ustanovljeno 1867. Poenostavljeno povedano, v okviru Slovenskega narodnega gledališča delujejo SNG Ljubljana (vsebuje SNG Drama Ljubljana in SNG Opera in balet Ljubljana). 6. februarja 1919 so v Drami Ljubljani uprizorili prvo predstavo v slovenskem jeziku, Jurčičevega Tugomera. To leto ljudje nekako razumejo kot uradni začetek Slovenskega narodnega Gledališča.

Drugo gledališče je SNG Maribor, ki v eni zgradbi združuje tako Dramo, kot tudi Opero, Balet in Filharmonijo. To je redkost v Evropi. SNG Maribor je največji kulturni zavod v Sloveniji. V to zgradbo se gledališče vselilo 1851.² Tukaj se vsako leto odvija tudi Festival Boršnikovo srečanje.

Tretje je SNG Nova Gorica, ki deluje od leta 1969, status Slovenskega narodnega gledališča pa je dobilo leta 2004.

NARODNI MUZEJ

Ustanovljen 1921. To je najstarejša kulturna ustanova na Slovenskem. Imenovala se je Kranjski deželni muzej – »Rudolfinum«. Leta 1921 se je preimenoval v Narodni muzej. Najpomembnejši razstavni eksponati v stalni zbirki so piščal iz Divjih bab, vaška situla, deblak in celo egipčanska mumija. Leta 1997 se je ustanova preimenovala v Narodni muzej Slovenije. 2021 je muzej praznoval 200 let delovanja.

RADIO LJUBLJANA

Ustanovljen 1928, ko je začela delovati Radijska postaja Ljubljana. Postaja je imela v letu 1938 že več kot 19.000 naročnikov. Med drugo svetovno vojno je ljubljansko radijsko postajo prevzela Italija. Po vojni, 9. maja 1945 se je radio ponovno oglasil kot Radio svobodna Ljubljana, nato pa se je preimenoval v Radio Ljubljana.

Stavba Slovenske filharmonije v Ljubljani. Vir: osebni arhiv.

LJUBLJANSKA FILHARMONIJA

Ustanovljena 1934. Njeni zametki segajo v 18. stoletje, ko je nastalo združenje ljubljanskih glasbenikov (hočete uradno ime? V redu, samo da ne boste rekli da vas nisem posvaril. Torej: Academia Philharmonicorum Labacensis. Zadovoljni? Dobro, gremo naprej). Filharmonija seveda deluje še danes.

AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI

ustanovljena 1938. Na kratko jo imenujemo SAZU in je vodilna narodna institucija za znanost in umetnost. V tej ustanovi delujejo izbrani znanstveniki, ki so bili izbrani na podlagi njihovih uspehov na njihovih strokovnih področjih.

Stavba Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK). Vir: osebni arhiv.

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

Ustanovljena 1938. Začetki knjižnice segajo v leto 1774. Takrat je Marija Terezija³ knjige, rešene v požaru, določila za splošno uporabo v Licejski knjižnici. Število knjig je počasi raslo, ustanovo pa so nato 1850 preimenovali v Ljubljansko študijsko knjižnico. Ko je bila leta 1919 ustanovljena Univerza v Ljubljani, je knjižnica postala univerzitetna knjižnica. Uradno ime kot Univerzitetna knjižnica v Ljubljani, je prejela 1938. Tik pred začetkom druge svetovne vojne, se je knjižnica vselila v stavbo, ki jo je načrtoval arhitekt Jože Plečnik. Tam je še danes.

Vidim, da je članek, za katerega sem želel, da bi bil kratek, postal kar dolg. Vseeno pa, a ni pomembno, da vemo, katere kulturne ustanove imamo? Včasih se mi zdi, da te zadeve poznamo premalo. Tako da, upam da niste zaspali zraven in iskrene čestitke tistim, ki ste prišli do konca. Za nagrado pa dobite povzetek in bonus zanimivost!

TAKO, DOVOLJ ZAMOTANA IN DOLGA ZADEVA. ZDAJ PA ŠE NA KRATKO. KATERE SO BILE TOREJ USTANOVE NACIONALNEGA POMENA:

UNIVERZA V LJUBLJANI: ustanovljena 1919.
NARODNA GALERIJA: ustanovljena 1918. Začetki v 19. stoletju.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE: prva predstava v SNG Drama Ljubljana je bila 1919.
NARODNI MUZEJ: ustanovljen 1921. Najstarejša kulturna ustanova na Slovenskem.
RADIO LJUBLJANA: ustanovljen 1928. Prvo Radijska postaja Ljubljana.
SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI: ustanovljena 1938. Osrednja kulturna in znanstvena ustanova na Slovenskem.
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA: ustanovljena 1938, ko se preimenuje Ljubljanska knjižnica. Danes je v zgradbi, ki jo je načrtoval Jože Plečnik.

PA ŠE PIFLARSKI TRENUTEK, DA BOMO VEDELI ŠE VEČ: Ljubljanski nebotičnik so začeli graditi leta 1931 in je bil odprt 21. februarja 1933. Takrat je bil najvišja stavba v Srednji Evropi. Do druge svetovne vojne je bil najvišja stavba na Balkanskem polotoku.

Tako, zdaj smo pri koncu. Dovolj nakladanja za danes. In ne pozabite: OSTANITE RADOVEDNI! Se beremo naslednjič!

To je bil zelo pomemben dogodek, saj so se Slovenci več kot stoletje borili za enakopravnost slovenskega jezika znotraj Avstrijskega cesarstva. ↩︎
Tukaj moram nekaj priznati. Osebno me je pozitivno presenetilo, ko sem ugotovil, da je mariborsko gledališče dejansko starejše od ljubljanskega. Začetki segajo namreč v leto 1785. Zakaj pozitivno? Ker je lepo prebrati, da so tudi druga slovenska mesta imela težo, ne samo Ljubljana. ↩︎
Ta teta je kriva, da morajo danes žuliti šolske klopi. No, pa še marsikaj druga pametnega je naumila. Na primer hišne številke, da bi lažje pobirala davke. Aja, pardon, napisal sem pametnega. Ups. ↩︎