Pisal se je avgust 1941. Evropa je zabredla v drugo svetovno vojno, ki jo je zanetil jezen možicelj s čudnimi brki. Ime mu je bilo Adolf Hitler. Normalno, da se mu je bilo potrebno postaviti po robu, ker je Hitlerjeva Nemčija do leta 1941 pregazila vse morebitne nasprotnike na celinski Evropi in svoj pogled obrnila proti Sovjetski zvezi. Edini branik v Evropi je ostala Velika Britanija, ki je Nemčija ni mogla premagati. Napočil je čas, da se Hitlerju pod noge vrže kakšno poleno, dva ali pa kak tank. Začetek tega je predstavljala Atlantska listina.
I. ATLANTSKA LISTINA IN NJEN POMEN
Britanci so bili vedno povezani z Američani1 in tudi druga svetovna vojna ni bila nobena izjema. Tako sta se 14. avgusta 1941 na Atlantski konferenci sestala ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt in ministrski predsednik Združenega kraljestva Winston Churchill. To je bilo njuno prvo srečanje. Zanimivo, da se prej nista nikoli srečala v živo. Tega dne sta v zalivu Placenta na Novi Fundlandiji, na krovu bojne ladje Prince of Wales, podpisala Atlantsko listino. Obsegala je 8. točk:
- ZDA in Združeno Kraljestvo ne bosta povečevale svojega ozemlja.
- Vse ozemeljske spremembe bodo v skladu z izraženimi željami prizadetih ljudstev.
- Samoopredelitev je pravica vseh ljudi.
- Potreba po zmanjševanju trgovskih preprek.
- Potreben je napredek socialnega varstva in svetovnega ekonomskega sodelovanja.
- Po dokončnem porazu nacizma, podpisniki upajo, da se bo uveljavil mir, ki bo vsem narodom omogočil, da živijo svobodno in brez strahu znotraj svojih meja.
- Podpisniki si bodo prizadevali za svobodo morja.
- Podpisniki si bodo prizadevali za razorožitev agresorjev in splošno razorožitev po vojni.
Če povzamemo, je Atlantska listina predstavljala vizijo urejenosti sveta po vojni. Ne glede na to, koliko se je to po vojni dejansko uresničilo, je to v tistem trenutku pomenilo veliko upanje za vse tiste, ki so se borili proti Silam osi (Japonski, nacistični Nemčiji in fašistični Italiji).2
II. POMEN ATLANTSKE LISTINE
Prvi podpisnici sta bili ZDA in Združeno kraljestvo. Že 24. septembra 1941 so na sestanku v Londonu listino podpisale še Belgija, Čehoslovaška, Grčija, Jugoslavija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Poljska, Sovjetska zveza in Svobodna Francija. Tako je Atlantska listina pomenila oblikovanje velike protifašistične zveze. To je seveda služilo kot kanček dodatnega upanja za vse, ki so se borili proti fašizmu. Do takrat namreč ni bilo niti zametkov zavezništva, usmerjenega proti Silam osi. Dejansko so Nemci tako hitro zbrcali vse nasprotnike, da je bilo to skoraj neverjetno. Dokler niso odpujsali v Sovjetsko zvezo. Tam pa je bila zgodba malo drugačna.
Atlantska listina pa ni samo izjava, ki so jo podpisali daljnega leta 1941 in je bilo to to. Ta dokument je namreč predstavljal tudi osnovo za poznejšo ustanovno listino Organizacije združenih narodov.
IN TAKO KOT VEDNO ŠE POVZETEK:
Naj bo to dovolj nakladanja za danes. In ne pozabite: OSTANITE RADOVEDNI! Se beremo naslednjič!
DODATNO BRANJE ZA TISTE BOLJ RADOVEDNE MED NAMI:
TUKAJ si lahko preberete originalno besedilo Atlantske listine v angleščini.
- Takrat, ko je bila podpisana listina, ZDA še niso nikomur napovedale vojne. Bile so protivojno usmerjene, ampak so Veliko Britanijo podpirale samo denarno in materialno. ↩︎
- SILE OSI: to je bila povezava med Nemčijo, Japonsko in Italijo med drugo svetovno vojno. Drugače jo imenujemo tudi os Rim-Berlin-Tokio. ↩︎
About The Author
