Vsi se spominjamo domačega branja v osnovni šoli. Takrat smo najbrž prebrali kakšno knjigo ki jo je napisal Prežihov Voranc. Če nismo brali Solzic, smo pa prelistali kakšne Samorastnike ali pa Boj na požiralniku. Vendar, kdo je bil gospod, ki je napisal vse te zgodbe? In zakaj sem v naslov zapisal, da je “pogumen pisatelj”? Na to in še več, bom odgovoril v naslednjih odstavkih!
I. KDO JE PREŽIHOV VORANC (S PRAVIM IMENOM LOVRO KUHAR)
Lovro Kuhar, znan tudi pod psevdonimom Prežihov Voranc, se je rodil 10. avgusta 1893 v kraju Kotlje na Koroškem. Njegov oče je bil tesar Ivan Kuhar, njegova mati Margareta (roj. Krautberger) pa je bila iz nižje plemiške družine. Tam je končal tudi osnovno šolo. Kasneje se je med prvo svetovno vojno boril na soški fronti. Med Slovenci v avstrijski vojski pa je vladalo veliko nezadovoljstvo. Tega se je navzel tudi Lovro in ga popihal v Italijo, kjer je bil do konca vojne v zaporu kot vojni ujetnik.
Po vojni, je Avstro-Ogrska razpadla in Lovro se je vrnil domov, ter se zaposlil v jeklarni v Ravnah na Koroškem. Vseskozi je bil tudi politično aktiven. Po prepričanju je bil komunist, zaradi česar je leta 1930 zapustil državo in živel na Dunaju, v Moskvi in v Parizu. Leta 1939 se je nato vrnil v Slovenijo. Takrat se je tudi umaknil iz politike in se bolj posvetil pisanju.
Ko je druga svetovna vojna, aprila 1941 prišla tudi v Jugoslavijo, je Lovro Kuhar ponovno postal aktiven v odporniškem gibanju (OF) . Leta 1943 so ga aretirali pripadniki protikomunistične milice, ki so ga predali Italijanom. Kasneje so ga Nemci odpeljali v zapor v Begunje in nato v Berlin, na sedež gestapa1. Po zaslišanjih so ga poslali v koncentracijska taborišča Sachsenhausen in nato v Mathausen. Ker je bil trdoživ kmečki fant, se je Prežihov Voranc preživel tudi to in se po vojni vrnil v Slovenijo. Umrl je 18. februarja 1950 v Mariboru.
II. PREŽIHOVO DELO
Seveda je Lovro Kuhar bolj znan pod psevdonimom Prežihov Voranc. Tega je začel uporabljati leta 1925, ko je izdal svoje prvo delo Povesti, s katerim ni doživel pretiranega uspeha. Kot pisatelja, ga uvrščamo v obdobje socialnega realizma (1930 – 1941), saj njegova dela večinoma predstavljajo življenje kmečkega človeka in opisujejo usodo malih ljudi. Lep primer tega je na primer novela2 Boj na požiralniku, ki opisuje boj za preživetje revne kmečke družine Dihur. Tukaj tudi ne smemo pozabiti na delo Samorastniki. V tej noveli Voranc govoril predvsem o velikih razlikah med bogatimi in revnimi družinami, ki je pripeljalo do prepovedane zveze med likoma Meto in Ožbejem. Iz te zveze so izšli nezakonski otroci (Opomba: v tistem času to ni bilo kul. Ljudje so bili kar strogi, kar se teh stvari tiče.) Te otroke pisatelj imenuje samorastniki in jim dodeli vloge pričevalcev o razrednih krivicah.
Eno izmed njegovih najpomembnejših del pa je zagotovo roman3 Doberdob: Vojni roman slovenskega naroda, v katerem Prežihov Voranc opisuje bojevanje med prvo svetovno vojno. Roman je razdeljen na 4 dele. Dva od teh sta avtobiografska, saj je avtor opisoval svoj lasten vstop v vojsko, bojevanje na soški fronti in naposled pobeg k Italijanom. Ostala dva dela pa se ukvarjata z naraščajočim nezadovoljstvom vojakov, ki privede do upora v Judenburgu.4
Dela Prežihovega Voranca so danes del učnega načrta tako v osnovnih, kot v srednjih šolah. Kljub temu, da se je marsikateremu osnovnošolcu in srednješolcu branje teh knjig zdelo na smrt dolgočasno (Mislim, tiktok in ostale zadeve so bolj zanimive ali?), imajo ta dela kljub temu veliko težo v zakladnici slovenske kulture.
DODATNA ZANIMIVOST: Po Prežihovem Vorancu so poimenovane tudi številne osnovne šole v Sloveniji (v Mariboru, Ljubljani, Jesenicah, Ravnah na Koroškem in Bistrici. Upam, da nisem katere pozabil). V Sloveniji najdemo tudi spomenike posvečene pisatelju, obstajata pa tudi Vorančeva ulica v Novem Mestu in Vorančeva pohodniška pot.
IN SMO KONČNO PRI KONCU. KOT ZGLEDA SEM TUDI JAZ TUKAJ ZAPISALI POLROMAN! EVO ZA NAGRADO ŠE PLONKEC VERZIJA:
- Lovro Kuhar (Prežihov Voranc), rojen 10. avgusta 1893 v Kotljah na Koroškem, umrl 18. februarja 1950 v Mariboru.
- Bil je pisatelj in politik.
- Uvrščamo ga v obdobje socialnega realizma. V svojih delih je predstavljal usode malih ljudi in življenje kmetov.
- Najpomembnejša dela: Solzice (črtica5), Samorastniki (novela), Doberdob (roman).
Oba s Prežihom se strinjava, da sem napisal dovolj. In ne pozabite: OSTANITE RADOVEDNI! Se beremo naslednjič!
- Gestapo (Geheime Staatspolizei), je bila tajna policija Tretjega rajha. Ustanovljena je bila 26. aprila 1933 in je delovala do konca vojne 1945. Glavna naloga gestapa je bil pregon državi nevarnih ljudi. Znani so bili po nasilnih metodah zasliševanja in fizičnem ter psihološkem mučenju tistih, ki so jih dobili v roke. Po koncu vojne, je bil gestapo na Nürnberških procesih označen kot kriminalna organizacija. To bi bila kratka in jedrnata razlaga. ↩︎
- Novela: je srednje dolgo delo. Je krajše od romana in daljše od črtice. Novela praviloma pripoveduje o nekem pomembnem dogodku (ali dveh), povezanim z glavno osebo zgodbe. ↩︎
- Roman: je najdaljše književno delo. Razdeljeno je v poglavja in po navadi pripoveduje zapleteno zgodbo, ki se razteza čez daljše časovno obdobje. ↩︎
- Upor v Judenburgu se je zgodil 12. maja 1918 in je bil vojaški upor slovenskih pripadnikov avstro-ogrske vojske. Poleg tega najslavnejšega upora so bili še drugi, ki so se odvijali med februarjem in oktobrom 1918. Vsi upori so bili iz strani oblasti zadušeni, uporniki pa ustreljeni. ↩︎
- Črtica: modernistična oblika zelo kratke pripovedi, ki opisuje en sam dogodek ali doživetje. ↩︎
About The Author
