Če se želimo sprehajati po zgodovini, moramo vedeti, kako štejemo leta. V nasprotnem primeru samo tavamo sem ter tja po časovnem traku kot slepi pingvini. Štetje let se sliši enostavno in tudi je! Samo kakšno malenkost je dobro poznati. Zaradi tega si bomo tole pogledali malo pobližje.
V večini držav po svetu se je uveljavilo krščansko štetje let. Leto 0 je leto rojstva Jezusa Kristusa. Vse, kar se je zgodilo pred letom 0, označujemo s pred Kristusom (pr. Kr.) ali s pred našim štetjem (pr. n. št.). Mimogrede, leto 0 je samo simbolično, v bistvu preskočimo iz 1 pr. n. št. do leta 1. Pojavlja se tudi dilema, ali je bolj prav pr. Kr. ali pr. n. št., o tem govori tudi ta zanimiv prispevek.
Leta skozi zgodovino seveda niso vedno šteli enako. Zanimivo je, da še danes vsi ljudje na svetu niso v istem letu! Različna ljudstva so leta pričela šteti ob različnih dogodkih:
- stari Grki od prvih olimpijskih iger 776 pr. n. št.;
- Rimljani od ustanovitve mesta Rim 753 pr. n. št.;
- muslimani od Mohamedovega bega iz Meke v Medino leta 622;
- judovsko štetje let se začne 3761 pr. n. št.
Da pa se nam ne bo zvrtelo od kompliciranja, si bomo zdaj pogledali nekaj splošnega. Kar pa je še bolj pomembno: ZELO ENOSTAVNEGA. Za določanje časa nekega zgodovinskega obdobja uporabljamo še:
- desetletje (10 let);
- stoletje (100 let);
- tisočletje (1000 let) ali deset stoletij.
Mislim, da smo za danes dovolj nakladali in razlagali. To bi bilo to o tem, kako štejemo leta in kako določamo tisočletja, stoletja in desetletja. In tako kot vedno OSTANITE RADOVEDNI! Se beremo naslednjič.
About The Author
