Pust: peti letni čas - Izi Zgodovina

Peti letni čas, pust! Vrhunski čas! Krofi, maske in zanimivi običaji. Pa si dajmo malo pogledat, kakšen izgleda to pisano obdobje, ki se v vzhodnem delu Slovenije začne s kurentovim skokom 2. februarja in konča s pepelnično sredo. Obdobje, ko se bašemo s krofi in se potem sekiramo, ker imamo kilo ali dve več… Toliko o novoletnih zaobljubah! Hvala bogu, da potem sledi štiridesetdnevni post. Zdaj pa dovolj o slabih prehranjevalnih navadah. Dajmo si na kratko pogledat, kaj je to pust!

I. KAJ JE PUST

Ko se hladna zima počasi poslavlja, se začne peti letni čas – PUST! Takrat lahko damo norčavosti prosto pot. To je tisto, našemi se pa gasa! Krofi, maske in čaga! Ampak, od kod vse skupaj prihaja?

Pust povezuje en kup šeg in navad. Večina teh je danes žal malo šla v pozabo in počasi jo zamenjujejo ameriški Halloween in podobne zadeve, ki z nami Slovenci nimajo nobene veze. Ampak zaenkrat je vse še živo. Zato lahko rečemo, da pustne šege spadajo med letne šege. Njihov namen pa je odganjanje zlih duhov in zime ter obujanje narave.

Pustni čas je v osnovi premakljivo obdobje in je odvisno od velike noči. Pustna nedelja je namreč vsako leto sedem tednov pred veliko nočjo. Aja, povedati je potrebno tudi, da sta prava pustna dneva bojda pustna nedelja in pustni torek.

To je bila krščanska interpretacija. Sam pust pa sega menda še dlje nazaj v rimski čas! V predpomladnem času so ti frajerji namreč imeli več praznikov in so se tudi šemili. Ko se je uveljavljala Cerkev, se je ta želela tega rešiti, ampak ljudje so zelo trmasti, ko je potrebno ohraniti kaj zabavnega. V 10. stoletju so se verski voditelji predali, ker itak ni imelo smisla in zabava se je po letu 1300 preneslo na čas pred štiridesetdnevnim postom.

V osnovi ta peti letni čas predstavlja neko prehodno obdobje med zimo in pomladjo. Nekoč so se držali tega, da ta čas traja od svetih treh kraljev (6. januar) do pustnega torka (kak kdaj…). Glavni pustni dan je pustni torek, konča pa se s pepelnično sredo. Potem pa se začne 40-dnevni post.

Beseda pust

Samo ime “pust” pa nima veze s kakršnim koli prehodom. Besedo pust je poznal že Primož Trubar in je menda nastala iz “mesopust”. Ta beseda pa izhaja iz besede meso in pustiti. Po tej logiki bi to bil prevod iz italijanske besede carneleva (spominja na karneval, kajne?), kar pomeni “opustiti meso”. In spet smo pri postu, ki bi naj sledil temu času.

S pustom so povezani različni običaji, plesi, sprevodi pustnih mask in seveda pijača in jedača!

II. TRADICIONALNE PUSTNE MASKE

Sicer je različnih slovenskih pustnih mask res polno, ampak da vam ne bi bilo potrebno sedeti in brati do jutri, si bomo pogledali tri najbolj znane!

Kurent

To je sigurno najbolj poznani pustni lik. Poznamo ga pod imeni kurent in korant. Svoje korenine ima že v staroslovanskem verovanju, kjer je predstavljal božanstvo veselja. Naj bi bil tudi čudežni goslač, ki je ukanil hudiča. Danes se je to večinoma pozabilo. Ostal pa je kot lik, ki preganja zimo.

Danes kurent domuje na Ptuju, na Dravskem polju in tudi v Halozah ter Slovenskih goricah. Ima obleko iz ovčje kože, gamaše in ježevko. Ko pa zaslišimo njegove zvonce, ki jih ima okoli pasu, potem vemo, da je tukaj pustni čas. Kurenti namreč z zvonci, ki jih imajo okoli pasu poskakujejo in plešejo. Tako preganjajo svojega največjega sovražnika, zimo! Obhodi kurentov so uvrščeni tudi na UNESCOV seznam nesnovne kulturne dediščine.

V kurente so se lahko včasih šemili samo neporočeni fantje. Od svečnice (2. februarja) do pepelnične srede so hodili po domači in sosednjih vaseh v spremstvu hudiča. Ta je imel navado na domačiji ukrasti kakšen par klobas. Ko so obiskali hišo, so k njej prinesli srečo, če pa se je kurent povaljal po tleh na dvorišču, pa tam sreče ni bilo. Danes je v Sloveniji okoli tisoč kurentov, ki vključujejo tako moške kot ženske.

Cerkljanski laufarji

Te maske nosijo posebne “larfe” narejene iz lipovega lesa. Laufarje sestavlja 25 likov, ki se začnejo zbirati že pred prvo nedeljo po novem letu in se zbirajo vse do Debele nedelje. Predstavljajo dobre in slabe lastnosti posameznih skupin ljudi. Glavni lik je Pust, ki je oblečen v mah z rogovi na glavi in smrečico v roki. Bogega reveža vsako leto obsodijo za vse slabo v preteklem letu. Zanimivo je, da so ti liki oblečeni v različne naravne materiale (“ta bršljanast”, “ta slamnat” …). Govori samo en izmed teh likov, “ta star”.

Še ena zanimivost. Sicer ni znano, kdaj so se te maske prvič pojavile, ampak njihova prva etapa je bila do leta 1914. Potem je poknila prva svetovna vojna in nato so se ponovno pojavile komaj leta 1956 po zaslugi Petra Breliha. On je sicer živel v Ljubljani ampak je po drugi svetovni vojni ljudi začel navduševati za stare pustne običaje.

Škoromati

Te maske so najstarejše na Slovenskem. Najdemo jih na južnem obrobju Brkinov in Polhograjsko-Matarskem Podolju. Od tam štartajo na poberijo (obhod, kjer po hišah nabirajo darove). No, to dela poberin, ki je praznično oblečen. Škoromati imajo pisane kape iz papirnatih rož in trakov. Te nosijo škoromati z zvonci. Drugi liki so še kleščar, ki z lesenimi kleščami lovi ženske, dekleta in otroke. Ko jih dobi, jih po obrazu namaže s sajami (zanimiva scena). Poznamo še hrušiške škoromate, ki imajo na obrazu maske (razen poberina).

III. A IMATE KAJ ZA PUSTA HRUSTA?

Saj ni čudno, da je po pustu postno obdobje. Drugače bi tak vsi poknili in se še bolj jokali “kako zelo smo debeli”! V glavnem, ko pride pust, pride hrana. Dobra hrana. Najbolj značilen je definitivno krof, ki je tradicionalno polnjen z marelično marmelado. Poleg teh pa najdemo še flancate, bobe in miške.

Ker je to čas kolin, bi še pa rekli, da je s pustom povezan pujči! V glavnem kakšne pečenice, krvavice, kakšna pečenka. Zraven pa kislo zelje in repa.

V bistvu ni čudno, da imamo v pustnem času Debelo nedeljo ali ponekod tudi Mastna nedelja. In zato bomo danes zaključili s hrano in lepim rekom: “Juhu! Mastna nedela! Lani sn bil krapov sit, letos pa dela!“. Aja, “krap” je narečno za krof!

Vem, vem… o pustu bi se še dalo pisati na dolgo in na široko. Ampak potem bi morali vi prebirati moje nakladanje na dolgo in na široko. Tako da naj zdaj zaenkrat ostane ta majhen pregled petega letnega časa. In ne pozabiti, OSTANITE RADOVEDNI! Se beremo naslednjič!

Povzeto po: