Vampir, od nekdaj klasična pošast iz grozljivke. Poznamo ga kot finega gospoda, ki zapeljuje mladenke in pije kri. Vsaj tako bi lahko opisali grofa Drakulo. Zanimivo, da ta pošast navdušuje domišljijo pisateljev in režiserjev že stoletja. Ampak od kod se je vzel? Sigurno iz Romunije. Tam je domoval grof Drakula! Ne, to ne bo držalo. Kaj če vam povem, da vampir izhaja iz folklore slovanskih narodov na Balkanu? In kaj če vam povem, da je prva pisna omemba vampirja izšla izpod peresa Janeza Vajkarda Valvasorja? In kaj če dodam še, da se je vse skupaj zgodilo v Istri in ne v Romuniji? In tip ni bil grof, ampak navadni smrtnik z imenom Jure Grando. Ne verjamete? Berite dalje.
I. PRVA PISNA OMEMBA VAMPIRJA
Prva pisna omemba vampirja v zgodovini
Ne, prvi vampir ni bil Vlad III. Tepes. Ja, je natikal ljudi na kol in ja, je bil inspiracija za grofa Drakulo ampak ne, ni bil prvi vampir. Sicer res, da je živel veliko prej, kot se naša zgodba, ampak njegove posmrtne ostanke so dejansko izkopali in pregledali. Ugotovili so, da je bil navaden smrtnik (krvoločen smrtnik, ampak še vedno ni bil vampir).
Prav tako vampir ni bila krvava grofica Elizabeta Bathory in podobni posamezniki. No ja, sej se ne čudim, zakaj bi si jih lahko zamisli kot krvoločne krvosese. Ampak mi gremo še malo bolj nazaj. Pogledali si bomo zgodbo, ki bi se naj zgodila v 17. stoletju čisto blizu Slovenije, v hrvaški Istri.
Tale zgodbica je ena taka krasna za pripovedovati tik pred spanjem. Navdušila je celo Janeza Vajkarda Valvasorja, saj je o njej pisal v svojem delu Slava vojvodine Krajnske leta 1689. Njegovo pisanje velja za prvo pisno omembo vampirja v zgodovini. Ni pa bil edini avtor, ki je pisal o tem dogodku, saj je naš štrigon omenjen tudi v spisih Erasmusa Franciscija in Johanna Josepha von Goerresa. Ta dva sta dodala še en kup fantastičnih detajlov, da je vse skupaj še bolj zanimivo. V sodobnem času pa je pisatelj Boris Perić to legendo raziskal in napisal knjigo Vampir.
Štrigon? A ni vampir?
Zanimivo ne da? Da prvega vampirja sploh niso poimenovali vampir temveč štrigon. Zakaj? Ker je Istra v 17. stoletju spadala pod Beneško republiko. Beseda štrigon, strigoj in štrigun, s katero so označili tega našega vampirja, pa izhaja iz beneške besede strigon. Ta je popačenka italijanske stregone, kar pomeni čarovnik.
Tako, zdaj ko smo razčistili te zadeve, pa gremo na samo zgodbo.
II. VAMPIR JURE GRANDO?
Naša zgodba se začne v istrski vasici Kringa blizu Pazina. Imela je mali vaški trg, cerkev na eni in šolo na drugi strani. V tej vasi je živel Jure “Grando” Alilović (1579 – 1656). Mimogrede, Grando je bil vzdevek. Uradno ime je samo Jure oziroma poitalijanjeno Giure Alilović.
Torej, ta naš Jure “Grando” Alilović je imel ženo Ivano, hčer Ano in sina Nikolo. Nekateri trdijo, da je bil Jure vaški nepridiprav, ki so ga zaradi njegovih bedarij vaščani izgnali. Drugi spet so rekli, da je bil izobčen iz skupnosti, ker je bil nezakonski otrok. Točni podatki niso znani, ker v rojstnih knjigah župnije manjkajo zapisi med leti 1600 in 1700. Edini podatek, ki je znan, je ta da je Jure živel kak kilometer izven Kringe. Podrobnosti o njegovem življenju niso znane, saj je bil le še en vaščan. Popolnoma navaden človek. Njegova nenavadnost se začne potem, ko je 1656 umrl za posledicami bolezni. No in potem se začne tale naša zgodba.
Štrigon terorizira vas
Potem ko so Jurčka dali pod zemljo, se je začela celotna solata. Kmalu po pogrebu, so ga začeli videvati, kako se potepa po Kringi z mrtvo ovco na eni in črno mačko na drugi rami. Vse skupaj je zgledalo tako, kot da skupaj z mačko jesta mrtvo ovco.
Bodimo realni, vsak bi imel polne hlače v tem primeru. Ampak to še ni vse. Grandu ni bilo dovolj, da je ljudi strašil. Moral je dati še pikico na i in jih še malce trpinčiti. Tako je to počel s svojo vdovo. Vsako večer jo je obiskoval in jo posiljeval. Vdova Ivana je pričala, da bi naj pri tem na obrazu vedno imel grozen nasmešek, hkrati pa je zgledal tako, kot da se duši.
Jure pa ni obiskal samo svoje vdove. Potrkal je tudi na vrata nekega vaščana, ki je nekaj dni kasneje umrl. To pa ni bil edini primer, saj se je njegovo trkanje nadaljevalo in pri vsaki hiši, kjer se je pojavil, je nekdo umrl. Logično, da so bili vaščani prestrašeni do amena. Vampirjeva otroka sta od straha zapustila mati in zbežale v Volterro v Italiji. Potem pa se je aktiviral še vaški duhovnik, oče Giorgi, ki je imel mašo na Grandovem grobu. Upal je, da se bo vampirjevo teroriziranje vasi tako končalo. Pa se ni! Grando se je duhovniku namreč zahvalil kar osebno. Ponoči. Duhovnik ga je bil tak vesel, da je zbežal. No, ena verzija pravi, da je duhovnik vampirja pregnal s pomočjo rožnega venca. Ampak kdo bi vedel. Tudi če je zbežal, mu zagotovo noben ne bi zameril.
Prvi poskus
V glavnem, kmalu za tem, sta duhovnik in župan Miho Radetić izkopala vampirjevo truplo in poskušala preluknjati njegovo srce s kolom. Ni jima uspelo in Grando je naslednjih 16 let vsako noč plazil iz svojega groba in strašil po Kringi. A si zamislite, da bi se nek nemrtvi tolovaj vsako noč16 let ganjal gor in dol po ulicah kjer prebivate? Bi vam menda prekipelo, če se ne bi odselili.
Kdo si upa nad štrigona?
To se je potem zgodilo leta 1672, ko so vaščani imeli poln kufer vsega. Devet se jih je zmenilo in so se oborožili s koli, križi in vsem ostalim, kar potrebuješ za dober lov na vampirja. Ta dogodek je Valvasor opisal tako: “Leta 1672 so v Kringi hoteli zabiti kol v truplo Jureta Granda. Ker kol ni hotel v telo so mrliču odrezali glavo. TEga drznega dejanja so se lotili Mikolo Nyena, Stipan Milasić, Miho Radetić, Mattiao Chericatin, Nikolo Macina, Jera Macina, Jura Sorsić, Martin Udorejčić in Mikula Crairaer.”
In kaj pravi Valvasor?
Svoj opis nadaljuje tako: “Odločili so se, da bodo nemirnega pokojnika pomirili. Odpravili so se na pokopališče, s seboj vzeli dve laterni in križ ter odkopali grob. Videli so, da je mrlič v obraz lepo rožnat in da ima odprto žrelo. Ob pogledu na pošast so se tako ustrašili, da so zbežali. Župana je zelo prizadelo, da se devet živih boji enega mrtvega in jih je le pogled nanj spremenil v strahopetne zajce. Zato jim je začel prigovarjati in jih končno prepričal, da so se vsi skupaj vrnili h grobu. Tokrat so poskušali v mrtveca zabiti kol, vendar se jim to ni posrečilo, ker se je kol vedno odbil. Ob teh poskusih je župan igral duhovnika, mrtvemu je molel pod nos križ in ga nagovarjal: ‘Glej, štrigon, tu je Jezus Kristus, ki nas je rešil pekla in je za nas umrl! In ti, štrigon, ne moreš najti miru!’ In še druge podobne očitke je govoril ta eksorcist medtem, ko so pošasti iz oči začele teči solze.”
Ker jim ni uspelo, da bi ga prepičli s kolom, mu je Stipan Milašić odsekal glavo. Domnevni vampir bi se naj začel ob tem zvijati, kot da bi bil živ iz rane pa bi se naj vsipala kri. Povrh se je še dvignil veter, ki je zapihal čez pokopališče in vas. Nekateri prisotni so ga takrat popihali, drugi pa so hitro zasipali grob. In to je bilo to. Jure Grando Alilović po tem nikoli več ni splezal iz groba.
In potem?
Valvasor v svojem poročanju trdi, da je dogodek resničen. Sam je namreč obiskal to nesrečno vasico in govoril z ljudmi, ki so bili prisotni, ko se je to vse zgodilo.
Preden bo šel kdo iskati grob, naj povem še naslednje. Točno mesto, kjer je vampir Jure pokopan ostaja zavito v tančico skrivnosti. Pokopališče so namreč med vojnama prekopali in grob se je izgubil. Vaščani sami o tej zgodbi ne govorijo preveč. No, nekatere so starši strašili, da če ne bodo pridni bo po njih prišel Jure Grando! Da pa je zadeva še malo bolj skrivnostna krožijo govorice, da bi naj nekdo v vasi še vedel, kje bi naj bili njegovi posmrtni ostanki a tega ne izda. Uuuu, skrivnostno!
Pa še nekaj za konec. Valvasor je poročal, da se je v Grandovem času tudi v Kringški cerkvi dogajalo marsikaj zanimivega. Prav tako je rekel, da v cerkvi ni nobenega pajka ali pajčevine.
Toliko o tej temačni tematiki. OSTANITE RADOVEDNI! Se beremo naslednjič!
Povzeto po:
- Janez Vajkard Valvasor: Die Ehre des Herzogtums Crain, Band VI, Von der Istrianer Sprache und Sitten (Wikisource);
- Jure Grando – najstarejši evropski vampir z imenom in priimkom (Croatia);
- Jure Grando, vampir z imenom in priimkom (Primorske novice);
- Jure Grando of Kringa (jahernandez.com);
- Vampir iz Kringe (Prostočasnik).
About The Author
