Druga svetovna vojna: kratek pregled

A poznate tisti fenomen? Nič hudega sluteč prižgeš televizor in že najdeš dokumentarec o drugi svetovni vojni? Potem naslednji dan spet in potem spet? In potem je bilo kup bitk in teorij zarote itd. Zanimivo ne da? To navdušuje tudi šestošolce, ki že prvo uro zgodovine sprašujejo, kdaj se bodo učili o drugi svetovni vojni. Potem pa doživijo dvojno razočaranje. Prvo to, da bodo morali čakati do devetega razreda. Drugo pa potem v devetem razredu, ko morajo vedeti kup podatkov. Ja, druga svetovna vojna nikoli ne razočara. No, da to solato malo olajšamo, si bomo danes pogledali en kratek pregled te vojne. In ja, to bo resnično samo površinski pregled, da se naši devetošolci ne bodo čisto izgubili!

I. OSNOVNI PODATKI

Trajanje:

• 1. september 1939 (Nemški napad na Poljsko) – 2. september 1945 (Japonska kapitulira).
  • Konec vojne v Evropi: 8. maj 1945 – kapitulacija Nemčije;
  • Konec vojne v Aziji: 2. september 1945 – kapitulacija Japonske;

Kdo se je boril?

Sile osi (Nemčija, Italija in Japonska) so svoje zavezništvo zacementirali leta 1940. Nato so se samozavestno spustile v vojno proti Protifašistični zvezi (cel kup držav, glavne članice so bile Sovjetska zveza, Velika Britanija in Amerika). Ta je bila ustanovljena s podpisom Atlantske listine 14. avgusta 1941. Sicer so si te države že pred tem pomagale med sabo, ampak od takrat so se tudi na papirju povezale proti silam osi.

Nemcem in Italijanom so v Evropi glavobole povzročala tudi odporniška gibanja. To so bili na primer jugoslovanski partizani, odporniško gibanje v Franciji, na Poljskem itd. Japonski so velike preglavice povzročali tudi Kitajci, ki so se vztrajno borili.

Pomembni voditelji držav:

• Sile osi:
  • Nemčija: Adolf Hitler;
  • Italija: Benito Musollini;
  • Japonska: cesar Hirohito.
• Zavezniki:
  • Sovjetska zveza: Stalin;
  • Velika Britanija: Winston Churchill;
  • ZDA: Franklin D. Roosevelt;
• Pomembna voditelja odporniških gibanj sta bila Josip Broz Tito (Jugoslavija) in Charles de Gaulle (Francija).

II. ZAKAJ SE JE ZAČELA DRUGA SVETOVNA VOJNA?

Razlogov za začetek druge svetovne vojne je cel kup. Na kratko povedano, se je druga svetovna vojna začela zaradi mirovnih sporazumov ob koncu prve svetovne vojne. Zakaj? Zaradi tega ker so z versajskim mirom malo pretiravali z kaznovanjem Nemčije. To je omogočilo, da je 1933 na oblast prišel Adolf Hitler, ki sploh ni bil zadovoljen s tem, kar so naštimali s to mirovno pogodbo. Zato je začel delati po svoje. Pod njegovim vodstvom so ponovno okrepili nemško gospodarstvo in začeli graditi vojsko. Prav tako si je Nemčija priključila kar nekaj ozemlja (Češka, Avstrija, Porenje…). Evropi so se medtem tresle hlače in so proti Adolfu vodile politiko popuščanja, saj so se bali nove vojne. Še od zadnje ni minilo kaj veliko časa.

Na drugi strani je v Italiji oblast prevzel fašist Benito Mussolini in je začel širiti italijansko ozemlje, saj je želel obnoviti rimski imperij. V Aziji pa so se širili Japonci, ki so si priključili Mandžurijo in se zapletli v vojno s Kitajsko.

Tako Italija, Nemčija, kot tudi Japonska, so bili prepričani, da so boljši od vseh ostalih. Zaradi tega so potem podpisale sporazum in nastal je Trojni pakt. Pri vsem tem dogajanju je sicer Društvo narodov hotelo preprečiti večji cirkus, ampak jim to ni ratalo. Potem je 1. septembra 1939 poknilo, ko je Nemčija oz. Tretji rajh napadel Poljsko. Druga svetovna vojna se je začela.

III. KRATEK SPLOŠNI PREGLED

Kaj bi lahko na kratko rekli o drugi svetovni vojni? Torej, povedali smo, da se je v Evropi začela 1. septembra 1939 in potem je bil cirkus do 1945.

Glavna bojišča druge svetovne vojne

Druga svetovna vojna v Evropi

Tukaj sta se borili vojski Tretjega rajha, fašistične Italije in njihovih zaveznikov (Madžarska in Bolgarija) proti ostalim evropskim državam (z izjemo Švice, Švedske, Španije, Portugalske in Irske, bile so nevtralne). Največja fronta je bila vzhodna fronta med silami osi in Sovjetsko zvezo. Začela se je z nemškim napadom na Sovjetsko zvezo, 22. junija 1941 in se je končala, ko je Rdeča armada zavzela Berlin 2. maja 1945 (1941 – 1945). Po izkrcanju zahodnih zaveznikov v Evropi, 6. junija 1944, se je izoblikovala še zahodna fronta (1944 – 1945). Nekaj pomembnih bitk: Bitka za Britanijo (1940), Bitka za Stalingrad (1942 – 1943), Bitka pri Kursku (1943) Bitka za Berlin (1945), Ardenska ofenziva (1944 – 1945), Dan D (1944).

Druga svetovna vojna v Aziji (bojevanje iz otoka na otok)

Tukaj sta se v glavnem tepli ZDA in Japonska. Ta solata se je začela 7. decembra 1941, ko so Japonska letala kot muhe zletela nad ameriško oporišče Pearl Harbor na Havajih. Amerika je po tem napadu Japonski napovedala vojno in odprlo se je pacifiško bojišče. Veliko vlogo so tukaj odigrale bojne ladje, letalonosilke in marinci. Bojevanje je potekalo na morju in iz otoka na otok. Na koncu so zmagali zavezniki, po tem ko je ZDA avgusta 1945 na Hirošimo in Nagasaki odvrgla atomski bombi. Nekaj pomembnih bitk: Bitka pri Midwayu (1942), Bitka za Guadancanal (1942 – 1943), Bitka za Iwo Jimo (1945), Bitka za Okinavo (1945).

Druga svetovna vojna v Afriki (puščavska vojna)

V Severni Afriki so se na začetku tepli predvsem Italijani in Angleži, leta 1941 so se priključili še Nemci in 1943 še Amerika. Potem je bila zabava polna. Vse skupaj se je začelo, ker so Italijani hoteli biti frajerji in so 1940 napovedali vojno Veliki Britaniji. Ta jih je hitro nabutala. Zaradi tega so Nemci leta 1941 ustanovili afriški korpus (ki mu je poveljeval sloviti general Erwin Rommel) in se zagnali v boj. V glavnem so želeli pridobiti nadzor nad Sueškim prekopom, ki je imel velik strateški pomen. Na tem bojišču so pomembno vlogo odigrali tanki, ki so po puščavi hrumeli kot ladje po morju. Severnoafriška vojna se je končala 1943 z umikom sil osi. Temu je istega leta sledilo izkrcanje zahodnih zaveznikov na Siciliji. Nekaj pomembnih bitk: obleganje Tobruka (1941), druga bitka pri El Alameinu (1942).

Glavne značilnosti bojevanja

Če je bila prva svetovna vojna “industrijska vojna”, je bila druga svetovna vojna super industrijska vojna. Nek vojni veteran je nekoč povedal sledečo modrost, ki lepo opiše orožje in bojne taktike posameznih držav: “Če v grmovju opaziš šum in ne veš kdo je, ustreli nad grmovjem. Če ti grmovje odgovori s težkimi mitraljezi, so tam Nemci. Če ti odgovori z natančnimi streli iz pušk, so tam Angleži. Če ne odgovori ničesar in te minuto kasneje razstreli topništvo ali letalo, so to Američani. Če se grmovje preda ali zbeži, pa so Italijani.“

Kratko malo povedano, orožje uporabljeno v drugi svetovni vojni je bilo neprimerno naprednejše in bolj smrtonosno. Na nekaterih bojiščih so pomembno vlogo odigrale ladje, na drugih tanki. Obojni so bili veliko bolj napredni kot tiste prve verzije iz prve svetovne vojne (ki so bile bolj podobne traktorjem) Da sploh ne govorimo o tem, da je bila avgusta 1945 prvič (in upajmo da zadnjič) uporabljena atomska bomba.

Bliskovita vojna

Še besedo ali dve o samih taktikah bojevanja. Najbolj znana taktika je vsekakor nemški blitzkrieg (bliskovita vojna), kjer so hitro napadli z tanki in mehanizirano pehoto, ob podpori letal. Na tak način so zmleli Poljsko in Francijo. V Sovjetski zvezi pa se je bliskovita vojna malo ustavila. Predvsem v Stalingradu je nato prišlo do uličnega bojevanja. Podobno se je potem zgodilo tudi na zahodni fronti. Kratko malo, so bile taktike bojevanja zelo podobne današnjim. Nekatere manevre iz druge svetovne vojne se še danes učijo na vojaških akademijah.

Druga svetovna vojna in civilisti

Druga svetovna vojna se je civilistov dotaknila veliko bolj kot prva. Praktično gledano so bojevanja potekala na dvoriščih in pred hišami. Prav tako je okupator izvajal veliko nasilja nad civilnim prebivalstvom v zasedenih območjih. To je bilo še posebej hudo za Jude, ki so jim nacisti zaplenili premoženje in jih zaprli v gete. Kasneje jih je mnogo umrlo v koncentracijskih taboriščih (kot na primer Auschwitz). To sistematično pobijanje judovskega prebivalstva imenuje holokavst.

V koncentracijskih taboriščih so pristali tudi politični nasprotniki in vsi tisti, ki okupatorju niso bili všeč ali pa so mu lahko bili nevarni. Takšni posamezniki so praviloma pristali v delovnih taboriščih (npr. Dachau), kjer so jih uporabljali kot “suženjsko delovno silo” in jih enostavno zgarali do smrti.

Tisti, ki niso odjadrali v zapor ali taborišče, so prav tako živeli v strahu. Okupator je namreč strogo nadzoroval prebivalstvo. Na okupiranih območjih je pogosto primanjkovalo osnovnih dobrin, ki so šle za potrebe vojske. Ko so kakšno zagodla odporniška gibanja, je okupator tudi hitro odgovoril s terorjem. Po navadi so streljali talce, v enem resnično hudem primeru, pa so pomorili in požgali celo vas v Franciji. Prebivalci okupiranih območij so velikokrat bili tudi prisilno mobilizirani v okupatorjevo vojsko.

IV. KOLABORACIJA IN ODPOR

Kolaboracija in odpor sta se zelo izrazito pojavile med drugo svetovno vojno. Kolaboracija pomeni sodelovaje z okupatorjem. Torej, nekdo se je povezal z okupatorjem iz različnih razlogov. Ti so lahko bili politični, gospodarski ali ideološki. Nekateri so tudi vojaško sodelovali z okupatorjem. Te posameznike (milo rečeno) po vojni niso obravnavali najlepše. Največji izdajalec med temi, ki so sodelovali z okupatorjem pa je bil Vidkun Quisling. Tale tip je bil norveški častnik in politik. Tip je kot prvi v zgodovini po radiu izvedel državni udar. Po eni strani je pametno razmišljal, ker ni želel, da bi vodilna mesta v politiki zasedli Nemci, samo ga nihče ni podprl. Zaradi te poteze, je njegovo ime postalo sinonim za izdajalca.

Druga svetovna vojna pa je rodila tudi veliko odporniških gibanj. Se pravi tistih, ki so se upirali okupatorju svoje države (torej silam osi). Ločimo dve vrsti odpora:

• Pasivni odpor: je bil predvsem vohunska dejavnost, stavke, sabotaže in širjenje prepovedane propagande.
• Aktivni odpor: to pa so bili tisti, ki so aktivno prijeli za pokalice in se udarili z okupatorjem.

Največja odporniška gibanja med drugo svetovno vojno so bila v Jugoslaviji, na Nizozemskem, v Franciji, na Poljskem, v Sovjetski zvezi in od 1943 v Italiji. Pri tem moram povedati, da je Jugoslavija edina okupirana država, ki ga je osvobodilo lastno odporniško gibanje brez neke izrazite pomoči zaveznikov. Mimogrede, protinacistična odporniška gibanja so bila aktivna tudi znotraj same Nemčije (npr. Rdeči orkester). Pripadnike odporniških gibanj so po vojni slavili kot junake. Nekatere vodje so po vojni zasedle tudi visoke politične položaje, kot npr. Charles de Gaulle (francoski predsednik) in Josip Broz Tito (predsednik Jugoslavije).

IV. KONEC VOJNE

Druga svetovna vojna je bila za sile osi kar uspešna nekje do leta 1942/1943. Takrat je bolj ko ne na vseh frontah prišlo do preobrata. V severni Afriki se je bojišče zaključilo 1943, ko so Nemci in Italijani pobrali šila in kopita ter se umaknili nazaj v Evropo. Zavezniki so sedaj morali še zrihtati stvari v Evropi in Aziji.

Konec vojne v Evropi

V Evropi je zadeva za Nemce kazala kar dobro, dokler v začetku 1942 niso brcnili mimo, ko jim ni uspelo zavzeti Moskve. Sovjetska Rdeča armada je takrat dobila zagon in prešla v protinapad. V začetku 1943 so nato Nemce nabrcali tudi v Stalingradu in nacistična vojska se je morala začeti umikati iz vzhoda. Jezni Sovjeti so jim pri tem sledili in jih konkretno živcirali. Nemci so jih dobili še v bitki pri Kursku in potem so se naprej umikali proti zahodu in Sovjeti za njimi, vse dokler Rdeča armada aprila 1945 ni stala pred Berlinom.

Na jugu so se 1943 na Siciliji izkrcali Američani in Angleži, ki so po hitrem postopku premagali Italijane in se potem po Apeninu tepli še z Nemci. 1944 pa se je z izkrcanjem zahodnih zaveznikov v Normandiji odprla še druga fronta v Evropi. Tako se je nemška vojska znašla napadena iz obeh strani. Zahodni zavezniki so nato osvobodili Pariz in nadaljevali čez Belgijo in Nizozemsko v Nemčijo. Tačas je že padel Berlin in Hitler je naredil samomor. V Evropi se je druga svetovna vojna končala 8. maja 1945.

Konec vojne v Aziji

Preobrat v Aziji je predstavljala bitka pri Midwayu leta 1942. Takrat so Japonci izgubili cel kup ladij in bili toliko, da so Američani lahko prešli v protinapad. Japonce so naslednja tri leta preganjali iz otoka na otok, kjer je potekalo brutalno džungelsko bojevanje. Hkrati so se Japonci tepli še s Kitajci, v jugozahodni Aziji pa še z Angleži, Novozelandci, Avstraljci, Filipinci in Nizozemci. 1945 so se vključili še Sovjeti. Na vseh frontah se je japonska vojska fanatično upirala. Ko se je vojna v Evropi že zaključila, so se v tem delu sveta še kar tepli. To je trajalo, dokler ZDA ni izvedla ekstremnega ukrepa in je avgusta 1945 na Hirošimo in Nagasaki odvrgla atomski bombi. Potem so Japonci kapitulirali in vojna se je 2. septembra 1945 zaključila.

V. POSLEDICE DRUGE SVETOVNE VOJNE

Na kratko? Vse je bilo razrušeno, saj so se 6 let tepli ko veliki. To je logično. Ob koncu vojne so zahodni zavezniki na Nürnberških procesih obsodili nacistične vojne zločince. Sovjeti so z njimi obračunali bolj ekspresno, saj so jih enostavno postrelili.

Je pa bila še ena zadeva. Zahodni zavezniki in Sovjeti se že med vojno niso mogli povsem pogovoriti, kako se bodo lotili določenih zadev. Zaradi tega je prišlo do napetosti. Te so potem prerasle v hladno vojno, ki je trajala od 1945 do 1991.

A vas že boli glava od vseh podatkov? Mene tudi! Okej, da bo malo lažje en kratki povzetek! Da se ne zgubimo v tej solati.

In to je to. Zdaj pa res dovolj nakladanja. Za en splošen pregled, da vemo zakaj se gre bo dovolj. Do naslednjič pa OSTANITE RADOVEDNI! Se beremo naslednjič!

Povzeto po:

• Več avtorjev: Svetovna zgodovina, Cankarjeva založba, Ljubljana 1976;
• Jelka Miranda Razpotnik, Anja Plazar: Raziskujem preteklost 9, Rokus Klett, Ljubljana 2021;
• Ana Nuša Kern, Dušan Nećak, Božo Repe: Naše Stoletje, Modrijan, Ljubljana 2005;
• Božo Repe: Naša doba, DZS, Ljubljana 1995;
• Evropsko bojišče (Wikipedija, National Geographic);
• Azijsko bojišče (Britannica, Wikipedija);
• Afriško bojišče (Wikipedija, Britannica).

About The Author